Vlada Republike Slovenije se je na dopisni seji seznanila s podporo predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar, predsednika vlade Republike Slovenije dr. Roberta Goloba ter podpredsednice vlade in ministrice za zunanje in evropske zadeve Tanje Fajon kandidaturi Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) za Nobelovo nagrado za mir za leto 2026, so objavili na spletnih straneh vlade. 

"Pobuda za nominacijo ICJ za Nobelovo nagrado za mir 2026 izhaja iz strokovnih krogov; gre za civilnodružbeno in strokovno iniciativo, ki jo vodi prof. Alain Pellet, eden najuglednejših strokovnjakov za mednarodno pravo in dolgoletni član Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo. Seznam podpornikov pobude vključuje več sto posameznikov; ministrov, članov parlamentov, akademikov, sodnikov mednarodnih sodišč ter predstavnikov organizacij, ki so prejemnice Nobelove nagrade za mir, kar pobudi daje izjemno strokovno težo. Pobuda temelji na prepričanju, da ICJ pomembno prispeva k preprečevanju oboroženih spopadov ter k uveljavljanju temeljnih civilizacijskih norm," so pojasnili. 

Podpora nominaciji je skladna s temeljnimi usmeritvami slovenske zunanje politike, ki zagovarja vladavino prava, spoštovanje človekovih pravic in krepitev multilateralizma. Slovenija se je v zadnjem času uveljavila kot ena bolj aktivnih držav pred ICJ, kar dokazujejo njene intervencije v postopkih, kjer gre za spore med državami in sodelovanje v postopkih izdaje svetovalnega mnenja. Podpora nominaciji predstavlja posredno tudi utrditev ugleda Slovenije kot dosledne zagovornice mednarodnega prava in države, ki prepoznava mednarodno pravosodje kot temelj trajnega miru, so zapisali v sporočiču. 

Od svoje ustanovitve leta 1945 je ICJ obravnaval več kot 170 meddržavnih sporov in podal 30 svetovalnih mnenj. V zadnjem obdobju (2024–2025) se sodišče sooča z rekordnim številom novih zadev, kar kaže na naraščajoče zaupanje držav v njegovo neodvisnost in strokovnost. ICJ v svojih sodbah in mnenjih naslavlja ključna vprašanja sodobnega časa, vključno s preprečevanjem in kaznovanjem genocida, varstvom človekovih pravic in samoodločbo narodov ter globalnimi izzivi, kot so podnebne spremembe. S svojo sodno prakso ne deluje le kot razsodnik, temveč kot institucija, ki utrjuje mirno reševanje konfliktov in državam ponuja verodostojno alternativo uporabi sile, kar neposredno uresničuje temeljna merila in izvorni namen Nobelove nagrade za mir.

dezurni@styria-media.si