Teh sprememb pri dohodnini ne bo, kaj to pomeni

Foto: Profimedia
Foto: Profimedia
Novela zakona o dohodnini, uveljavljena spomladi, pomembno vpliva na raven javnofinančnih prihodkov, zato so na finančnem ministrstvu pripravili nekaj sprememb.
Oglej si celoten članek

Spremembe naj bi bile uveljavljene s 1. januarjem 2023, med drugim pa predvidevajo zaustavitev zviševanja splošne olajšave ter vrnitev obdavčitve najvišjih plač in najemnin na prejšnje ravni.

Novelo zakona o dohodnini, ki prinaša kar nekaj razbremenitev tako pri obdavčitvi plač kot kapitala, je DZ z nekaj zapleti sprejel marca, rešitve pa veljajo tudi za nazaj, od začetka tega leta. Splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, od tedaj znaša 4500 evrov namesto prejšnjih 3500 evrov, do leta 2025 pa naj bi se povzpela na 7500 evrov.

Če bo DZ sprejel predlog finančnega ministrstva, se to ne bo zgodilo. Splošna olajšava naj bi se 1. januarja 2023 zvišala le še na 5000 evrov, nato pa se bo njeno zviševanje ustavilo, je razvidno iz predloga novele zakona o dohodnini, ki je do 19. avgusta v javni obravnavi.

"Ne ukinjamo vseh olajšav, ki jih predvideva v začetku leta sprejeta zakonodaja," je danes novinarjem pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič. Predlagajo pa dvig splošne olajšave le za 500 in ne za 1000 evrov, je dejal in dodal, da so se tako odločili predvsem zaradi inflacije oz. zvišanja življenjskih stroškov.

Meja skupnega dohodka, do katere se zavezancu za dohodnino prizna tudi dodatna splošna olajšava, naj bi se ob tem zvišala s 13.716,33 evra na 15.000 evrov. "S tem bodo neto dohodki tistih z najnižjimi prihodki višji, kot bi bili v primeru, da bi pustili zakon o dohodnini, kot velja zdaj," je povedal minister.

Posebna olajšava je predlagana za mlade, in sicer je za zavezance do dopolnjenega 26. leta starosti predvideno znižanje davčne osnove od dohodkov iz delovnega razmerja za 1000 evrov, za zavezance do dopolnjenega 29. leta starosti pa za 500 evrov.

Spet obdavčeno kot pred 2020

Z letošnjih 45 odstotkov nazaj na 50 odstotkov naj bi se vrnila stopnja davka za zavezance v najvišjem, petem dohodninskem razredu, dohodki iz oddajanja premoženja v najem pa bodo spet obdavčeni, kot so bili pred letom 2020. Namesto 15 odstotkov, kot velja letos, bo torej treba od prejetih najemnin plačati davek v višini 25 odstotkov, ostaja pa pri desetih odstotkih višina priznanih normiranih stroškov. Obdavčitev kapitala, ki se je letos znižala s 27,5 na 25 odstotkov, naj bi se ne spremenila.

Predlagane spremembe segajo tudi na področje davčne obravnave poslovne uspešnosti in dohodkov iz dejavnosti, vse skupaj pa naj bi prinesle državnemu proračunu 90 milijonov evrov več prilivov od dohodnine, kot če sprememb zakona ne bi bilo. Izračuni kažejo, da bodo tisti z najnižjimi plačami kljub temu prejeli več.

Na finančnem ministrstvu so pripravili tudi predlog novele zakona o trošarinah, s katero naj bi omilili posledice visokih cen energentov za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, ter predloga novele zakona o davčnem postopku in novele zakona o finančni upravi. Slednji sta bolj tehnične narave.

dezurni@styria-media.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.