Sladič je v predavanju, naslovljenem Računalniški programi, Microsoft in 497 milijonov evrov kazni – sodba Sodišča prve stopnje ES, predstavil zanimive podrobnosti o odmevni sodbi Evropskega sodišča prve stopnje, ki je 17. septembra potrdilo odločbo Evropske komisije iz leta 2004 o dveh Microsoftovih zlorabah monopolnega položaja na trgu operacijskih sistemov, prek katerega je Microsoft protipravno vplival na sosednje trge strežniških operacijskih sistemov in aplikativne programske opreme (multimedijskih predvajalnikov).

V diskusiji po predavanju se je izpostavilo protislovje med varstvom intelektualne lastnine (programske opreme) na eni strani in varstvom konkurence (interesa potrošnikov) na drugi strani, problematika učinkovitosti razbitja operacijskega sistema in medijskih predvajalnikov na dva dela ter ugotavljanje morebitne vzporednice z delovanjem monopolistov v Sloveniji, denimo, Telekoma Slovenije, ki naj bi prav tako s pomočjo monopola nad infrastrukturo nedovoljeno vplival na sosednji trg interneta.

Da je šlo za izjemen proces, kot je dejal Sladič, priča trinajst (namesto običajnih šest) sodnikov in štirinajst posrednikov v postopku, osem na strani Microsofta in šest na strani Evropske komisije. Obravnava je lansko leto trajala od 24. do 28. aprila, torej neprekinjeno cel teden od jutra do večera, sodba, ki so jo sodniki potem napisali, pa je dolga 1373 členov na 248 straneh (še več kot sama odločba) in je skoraj v celoti potrdila odločbo Evropske komisije (razen v delu o imenovanju neodvisnega nadzora na Microsoftovim izpolnjevanjem zavez). Odločba Komisije je tako pravnomočna, Microsoft pa ima do 17. novembra čas, da za izpodbijanje sodbe oziroma odločbe uporabi še morebitna izredna pravna sredstva.