"V demokratičnih državah se občasno dogaja, da se zgodijo protesti pred sodišči: bodisi kadar gre za zelo pomembne teme, kot je pravica do splava, bodisi ob sojenjih kakim vidnim predstavnikom. Gre za neko vrsto pritiska na sodišče, ki pa ni edina, saj so sodišča tem izpostavljena precej bolj kot nekoč," komentira pravnik Miro Cerar. Danes se namreč, podobno kot v ponedeljek, pričakuje več ljudi, ki bodo pred ljubljanskim sodiščem protestirali v podporo Janezu Janši, enemu od obtožencev v primeru Patria, v katerem bo danes izrečena sodba.

Cerar še pravi, da težko primerjamo proteste pred 25 leti na Roški, saj so bili Slovenci takrat enotni proti jugoslovanski zvezni oblasti, šlo je za vojaško sodišče, drugo vrsto kaznivega dejanja, pa tudi sodišča niso bila neodvisna do te mere, kot so danes.

Politiki drugače od ljudi

Čeprav posamezniki pred sodiščem pogosto iščejo različne vrste pojasnil, zakaj niso krivi tega, kar se jim očita, pa se slovenski politiki pretirano pogosto zatekajo k teoriji politične zarote, meni Cerar. "Zato je toliko pomembnejše, da sodstvo ohranja avtonomno držo, strokovnjaki in drugi ozaveščeni ljudje pa ohranjamo objektivnost in tako umirjamo pretirane strasti in nedopustna podtikanja," še pravi Cerar.

Sodnikov ne bo prestrašil

Sodniki se s protesti sicer zdaj soočajo že drugič v manj kot pol leta, saj so že jeseni pred vsemi večjimi sodišči v državi posamezniki med drugim sodnike pozivali, naj se ostreje in bolj zavzeto borijo proti gospodarskemu in drugemu kriminalu v državi. Predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek zagotavlja, da sodnikov takšni protesti ne bodo prestrašili. "Sodniki smo praktično ves čas soočeni z določenimi grožnjami, ki so običajno usmerjene celo proti našim družinam. Za sodnika, ki obravnava določen primer, zato tak protest zagotovo ni prijeten. Lahko pa zagotovim, da sodnik zaradi nekega protesta pri svojem odločanju ne bo sledil temu, kaj mu govori ulica oziroma k čemu ga pozivajo gesla na transparentih protestnikov. Pri razsojanju bo sodnik vedno in samo sledil tistemu, kar mu nalagata zakon in ustava," je odločna.

Roblekova, sicer tudi predsednica Okrožnega sodišča v Kranju, si ob tem želi, da bi slovenska družba vendarle počasi vsaj začela doumevati, da je treba sodbe sodišč spoštovati ne glede na to, kakšne so. "Na proteste niti slučajno ne spadajo kritike sodb. Vsak ima možnost to kritiko izraziti po zakoniti in s tem edini poti. Za kritike so na voljo le redna in izredna pravna sredstva," dodaja.