"Čeprav sem pri delu dosegala nadpovprečne rezultate in sem se dodatno izobraževala, zaradi nenaklonjenosti šefa več let nisem mogla napredovati," razlaga ena od zaposlenih v državni upravi. Napredovanje je namreč odvisno od ocene, ki jo poda nadrejeni.

Sogovornica se je zoper oceno pritožila, "vendar so bili tudi v komisiji ljudje, ki so imeli osebne interese in se niso hoteli zameriti mojemu nadrejenemu. Eden od teh je pozneje tudi prevzel njegov položaj." Krivice ji, kot dodaja, ni uspelo dokazati niti na delovnem sodišču, v času postopka pa je doživljala tudi veliko mobinga.

Poročilo piše na 15 minut

V Sindikatu državnih organov Slovenije (SDOS) pravijo, da jim spori glede subjektivnega vplivanja na napredovanje niso tuji. "Nekaj tožb imamo na sodišču," pravi Drago Ščernjavič iz SDOS in dodaja, da se odzovejo, takoj ko se posameznik obrne nanje. O oblikah mobinga, ki se dogaja v državni upravi, pa pravi, da jih je precej. Navaja primer šikaniranja na eni od dolenjskih občin, ki je ne želi imenovati: "Župan pritiska na delavko in od nje zahteva, naj na 15 minut piše poročilo o tem, kaj dela." Je pa po njegovih besedah veliko tudi notranjega nadzora prek tistih, ki so bliže delodajalcu oziroma se mu prilizujejo.

Napredovanj sicer zaradi zamrznitve že dolgo ni bilo. "Bomo pa videli, kako bo aprila. Prej je namreč velika večina napredovala, sploh če gledamo napredovanje v nazivih," dodaja.

Ni krivic, saj so predpisi

Na ministrstvu za notranje zadeve o zagotavljanju pravičnega ocenjevanja, ki je edini pogoj za napredovanje, pravijo, da se "subjektivnost pri ocenjevanju minimalizira z upoštevanjem predpisanih meril ob spremljanju celoletnega dela zaposlenega, prav tako z izvajanjem usposabljanj ocenjevalcev". Kot dodajajo, se usposabljanja izvajajo nekajkrat na leto in vključujejo tudi "napake" pri ocenjevanju (haloefekt, predsodki, ocenjevanje glede na lastne značilnosti, težnja k dajanju povprečnih ocen ...).