V nadaljevanju preberite: 

• Janez Janša, Branko Kastelic in Klemen Gantar so bili v zadevi Trenta na prvi stopnji oproščeni obtožb, tožilstvo pa se je na sodbo pritožilo.
• Tožilstvo je trdilo, da je bilo zemljišče v Trenti močno preplačano in da je šlo za prikrito financiranje Janševega stanovanja v Ljubljani.
• Primer izvira iz poslov med podjetjema Imos in Eurogradnje ter se je vlekel več desetletij

Sodni postopek za obtožene v zadevi Trenta – Janeza Janšo, Branka Kastelica in Klemna Gantarja se je na celjskem okrožnem sodišču na prvi stopnji končal aprila letos.  Sodišče je vse tri obtožene oprostilo obtožb. Tožilec Boštjan Valenčič po šestih mesecih na oprostilno sodbo v zadevi Trenta pritožil. "Glede na dokaze v sodnem spisu smo pričakovali obsodilno sodbo. Po obrazložitvi sodbe sodišča, ki v tem delu ne prepriča, smo tudi že napovedali pritožbo na zapisnik," je pojasnil Valenčič. 

Foto: Saša Despot sojenje Janez Janša

Pred 34 leti je Janša kupil  15.000 kvadratnih metrov veliko parcelo na območju Triglavskega narodnega parka. Zanjo je odštel dober milijon takratnih slovenskih tolarjev, kar bi preračunano v evre znašalo 5.000 evrov. Leta 2005, ko je bil predsednik vlade, je Janša kupil 90 kvadratnih metrov veliko stanovanje v središču Ljubljane. Zanj je odštel 236.000 evrov, financiral pa ga je z denarjem od manjšega stanovanja v Ljubljani, ki ga je prodal za 91.000 evrov, in s prodajo zemljišča v Trenti, za katerega je iztržil 131.000 evrov.

Pogodbo za nakup stanovanja je sklenil s takratnim direktorjem gradbenega podjetja Imos Brankom Kastelicem. Podjetju Imos je tedaj poravnal le del kupnine za novo stanovanje, in sicer 91.000 evrov, kolikor je bilo vredno njegovo manjše stanovanje v Ljubljani, lastništvo katerega je prenesel na družbo Imos.
Čez dober mesec je podjetje Imos podjetju Eurogradnje, ki ga je vodil Klemen Gantar, nakazalo 200.000 evrov. Tožilstvo je Janši očitalo, da je bil denar formalno namenjen gradbenemu projektu v Fiesi, v resnici pa za nakup Janševe parcele v Trenti. Janša je na račun prejel 131.000 evrov, čeprav je bila pogodba o prodaji zemljišča sklenjena šele čez dva meseca.

Foto: Saša Despot sojenje Janez Janša

Zato je čez dva tedna prvotno nakazani denar vrnil, po sklenitvi pogodbe pa je podjetje Eurogradnje za 131.000 evrov tudi uradno kupilo Janševo parcelo v Trenti. Več kot leto pozneje je podjetje Eurogradnje parcelo za 146.000 evrov prodalo prvotnemu kupcu, torej podjetju Imos, ki je tako prejelo poplačilo celotne kupnine za Janševo stanovanje.
Tožilstvo je trdilo, da je podjetje Imos ob pomoči podjetja Eurogradnje takratnemu predsedniku vlade Janezu Janši omogočilo nakup novega stanovanja v Ljubljani. Očitalo je tudi, da je bilo zemljišče v Trenti preplačano za več kot 100.000 evrov.  Leta 2016, ko se je Imos znašel v stečaju, je sodna cenilka Breda Zorko, znana tudi iz afere Litijska, vrednost parcele ocenila na 17.655 evrov. Ta je bila nato na javni dražbi prodana za 127.500 evrov.

Zadevo je pod drobnogled vzela tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je v začetku leta 2013 policiji prijavila sum kaznivega dejanja. Policija je ovadbo vložila leta 2013, eno leto pozneje pa se je začela sodna preiskava. Ta je trajala več kot pet let. V tem času so preiskovalci pridobivali različna izvedenska mnenja, postopek se je zavlekel tudi zaradi številnih pravnih manevrov obrambe, ki je vložila več zahtev za izločitev dokazov, članov sodnega senata in prenos krajevne pristojnosti.

Današnji razglasitvi sodbe so po poročanju STA prisostvovali Kastelic, Gantar in njuni zagovorniki ter odvetnik Janeza Janše Franci Matoz, medtem ko Janša na sodišče ni prišel.

Z odločitvijo senata koprskega višjega sodišča se tožilec Luka Moljk ne strinja. "Z razlogi, ki jih je danes izpostavila sodnica poročevalka, se ne strinjam in me ne prepričajo. Je pa tako - pravna država ima svoja pravila igre, odloča sodišče in s tem je zadeva zaključena," je novinarjem po obravnavi povedal Moljk. 

Foto: Saša Despot Janez Janša, Franci Matoz

Tožilstvo lahko zdaj vloži le še zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče, a ta korak po oceni Moljka predstavlja zelo omejeno pravno sredstvo. "Zahteva se lahko nanaša le na kršitve kazenskega zakona in kazenskega postopka, ne pa tudi na napačno ugotovljeno dejansko stanje, kar pač predstavlja bistvo tukajšnje zadeve. Tudi če bi vrhovno sodišče ugodilo tožilskemu stališču, takšna ugotovitev služi zgolj kot tolažba."

Janšev odvetnik Matoz je medtem pozdravil odločitev sodišča, a hkrati izrazil nezadovoljstvo nad dejstvom, da se je postopek sploh začel. Tožilstvo je po njegovem mnenju ves čas operiralo zgolj z bledimi indici brez trdnih dokazov.

"Zadovoljen bi bil, če do tega postopka sploh ne bi prišlo. Tožilstvo ni ponudilo niti enega dokaza za to, kar je zatrjevalo, zato smo morali mi ponujati dokaze in dokazovati to, kar vsi jasno vidimo. Zadeva se je začela leta 2013 na podlagi poročila takratnega gospoda Klemenčiča iz protikorupcijske komisije, postopek pa je tekel povsem neutemeljeno in politično motivirano zgolj zato, ker je v njem nastopal Janez Janša," je novinarjem povedal Matoz, ki je tožilstvo pozval, naj ne vlaga dodatnih pravnih sredstev. Obramba bi namreč po njegovih besedah lahko nadaljnje poskuse tožilstva razumela kot mejno obliko zlorabe položaja.
dezurni@styria-media.si