Očetje lahko po novem tudi pri nas opravljajo test očetovstva brez vednosti matere. "To je nezakonito," je opozoril Jože Balažic, specialist za sodno medicino in vodja forenzične hemogenetike na inštitutu za sodno medicino ljubljanske medicinske fakultete.

Naročajo tudi ženske

Veljavnost. Odvzem krvi in bris ustne sluznice za test očetovstva na inštitutu za sodno medicino opravijo le v ambulanti. Na Inštitut za DNK-analize se vzorec sline lahko pošlje po pošti, odvzema krvi pa ni. Rezultati tega testa na sodišču ne veljajo kot dokaz.

"Tudi v Sloveniji boste lahko odslej kar doma naredili DNK-test očetovstva," je v petek sporočil Inštitut za DNK-analize. Zainteresirani si lahko doma odvzamejo vzorec sline, ga pošljejo na inštitut in v 15 dneh dobijo rezultat. Ta naj bi, obljubljajo, z 99,99-odstotno verjetnostjo potrdil ali ovrgel biološko razmerje med očetom in otrokom. Storitev ponujajo za 389 evrov.

Nezakonit DNK-test
Doslej so starši pri nas teste lahko opravljali le na inštitutu za sodno medicino, kjer morajo biti na odvzemu krvi in brisa ustne sluznice navzoči starši in otrok, cena testa pa je 1.003 evre. Zdaj bodo lahko očetje brez vednosti matere v laboratorij anonimno pošiljali svojo in otrokovo slino ter tako preverili biološko povezanost. "To v Sloveniji ni dovoljeno, saj je mati po našem pravnem redu zakonita zastopnica otroka do 18. leta," je zatrdil Balažic. Po njegovih besedah bodo za takšen nezakonit DNK-test matere lahko tožile svojega partnerja, prav tako tudi ustanovo, ki tak test opravi.

"Poleg tega taki testi ne bodo imeli pravne veljave in bodo služili le lastni radovednosti, kar je neke vrste prisila, če ne celo zloraba mladoletnega otroka," je še zatrdil Balažic. Ob tem je zagotovil, da bodo nad zadevo bdeli in organe pregona opozarjali na protipravne genetske preiskave ob testiranjih mladoletnega otroka brez materine vednosti. Na Inštitutu za DNK-analize za komentar včeraj niso bili dosegljivi.

Test očetovstva bomo lahko opravljali kar doma. ©iStock

Statistika

Po podatkih Inštituta za DNK-analize v enem od petih primerov testiranih očetje vzgajajo otroka nekoga drugega. V splošni populaciji pa približno štiri odstotke moških vzgaja otroke, ki niso v biološkem razmerju z njimi. V Nemčiji in Veliki Britaniji je skoraj polovica naročnikov za DNK-test ženskega spola.

Tudi otroku ni vseeno
"Za moške je biološko očetovstvo pomembno za njihova ego in narcisizem," pa je zatrdil psihoanalitik Roman Vodeb .

Po njegovem mnenju tudi otroku ni vseeno, kdo je njegov biološki oče, vendar se večina nelagodij v otroku odpravi tudi, če je oče ljubeč do njegove matere. "Da je oče v dvomih glede očetovstva, je njegova težava, ki se načeloma ne prenaša na otroka," je še povedal in dodal, da je prenašanje dvoma na otroka lahko tudi nezavedno. Če obstaja dvom o biološkem očetovstvu, je po njegovem mnenju test dobrodošel.

"Glede na to, da sodobna znanost to omogoča in ker se dvomi res pojavljajo, se mi zdijo testi očetovstva dobra rešitev," se je strinjal psiholog Matic Munc .


Miniintervju z Matejem Makarovičem:

Če je moški v dvomih, ali so otroci njegovi – naj naredi test očetovstva?
Na tem mestu se ne bi spuščal posebej v razpravo o etičnih vprašanjih, ampak kvečjemu o družbenih vzrokih in učinkih. Želja moških po vedenju, ali je otrok resnično njihov, in hkrati strah pred negotovostjo v zvezi s tem, je značilna za neštete družbe v človeški zgodovini in je verjetno tudi eden od vzrokov za patriarhalni nadzor moških nad ženskami. Po drugi strani pa lahko negotovost pomeni tudi razlog za beg moških od odgovornosti za skrb za svoje potomce. Ko je taka tehnologija enkrat na voljo in še posebno če postane še toliko bolj dostopna, bi bilo nerealno pričakovati, da se te tehnologije ne bi uporabljale. Pač ena negotovost manj ob vseh drugih negotovostih sodobne družbe.

Matej Makarovič © Veronika Rupnik

Kako lahko tak test starševstva kasneje vpliva na razmerje očeta in otroka ter očeta in matere?
Problem ni toliko v dejstvu starševstva ali nestarševstva, ampak bolj v samem obstoju dvoma. Že obstoj dvoma lahko namreč deluje kot resen problem med domnevnim očetom in domnevnim otrokom. Če se bodo za teste odločali predvsem tisti, ki jih mučijo dvomi ali ki bi radi s tem kaj dokazali, bo imela razjasnitev večinoma več plusov kot minusov. Večji problem bi lahko nastal, če bi se moški za tovrstne teste odločali kar vsevprek in iz čiste radovednosti, saj bi to lahko ogrozilo nekatera sicer čisto stabilna in kakovostna razmerja, kar bi bilo družinskega in družbenega vidika zagotovo disfunkcionalno. Iz tega bi najbrž izhajalo, da morajo biti testi starševstva dostopni, a vendar ne na preveč preprost in vsakdanji način.

Je po vašem mnenju res pomembno za očeta in otroka, da otroka vzgaja njegov biološki oče?
Otrok se oblikuje v osebnost tako pod vplivom svojih genov kot pod vplivom svojega družbenega okolja. V tem smislu bi lahko rekli, da imamo ljudje svoje biološke in svoje družbene starše, kar so običajno, ne pa vedno, iste osebe. Prav tako še zdaleč ni nujno, da bodo biološki starši otroku tudi najboljši možni družbeni starši. Načelno pokrivanje biološkega in družbenega starševstva ni nič drugega kot družbena norma, značilna za določene kulture, vključno z našo. To pravilo se je izkazalo za dokaj praktično, vendar to ne pomeni, da od njega ni mogoče tudi odstopati.