“Odziv ljudi po nesreči je bil izjemen. Darovali so denar in predmete iz tistega časa, ki so jih hranili doma. To je najboljši dokaz, kako veliko je spoštovanje do tega spomenika. Razlog je najbrž, da v Franji prihajajo na dan vrednote, ki jih v sodobnem svetu ljudje pogosto pogrešajo – tovarištvo, pomoč sočloveku, človečnost pa tudi boj za narodov obstoj in njegovo samobitnost,” razmišlja Ivana Leskovec, direktorica Mestnega muzeja Idrija, dolgoletnega upravljalca bolnišnice, medtem ko se po novi, varnejši poti po soteski vzpenjava proti skrbno skriti bolnišnici dr. Franje Bojc Bidovec, ki je sovražnik nikoli ni odkril. Med letoma 1943 in 1945 se je v njej zdravilo 578 ranjencev različnih narodov. Po manj kot treh letih od rušilnega neurja avtentično obnovljena oziroma na novo zgrajena vrata obiskovalcem spet odpira danes.

“Preživela le oblast”
Od 14 barak je nesrečo preživela le ena, baraka številka 9, v kateri sta bila skladišče in soba za komisarja. “Pohecali smo se, da je preživela le politična oblast,” pravi Leskovčeva. Sicer pa je prav ta baraka edina povsem avtentična, vse druge so morali skozi leta v večji ali manjši meri obnoviti. “Predmeti so imeli inventarne številke, po katerih smo jih prepoznavali. Vse, razen rentgenskega aparata, smo bodisi obnovili z replikami bodisi jih nadomestili z drugimi, ki smo jih zbrali na terenu in dobili od donatorjev.” Od prvotnih 797 jih je spet razstavljenih 700.

Poskrbeli za varnost
Na vprašanje o varnostnih ukrepih pa Leskovčeva odgovarja, da so poglobili strugo, zgradili lovilni jez in pregrado, ki preprečuje, da bi nanose materiala odplavljalo naprej po soteski. Občina Cerkno, ki je lastnica, načrtuje tudi posebno službo za varovanje spomenika, čemur doslej niso posvečali zadostne pozornosti.