Po včerajšnjih volitvah, ko je 29 poslanskih mandatov dobilo Gibanja Svoboda, 28 SDS, devet trojček Nove Slovenije, Slovenske ljudske stranke in Fokusa Marka Lotriča, šest Socialni demokrati, prav tako šest Demokrati. Anžeta Logarja, po pet pa Levica in Vesna ter nova parlamentarna stranka Resni.ca, je več kot jasno, da bo sestava nove vladne koalicije težavna. Prve izjave relativnega zmagovalca volitev Roberta Goloba kažejo na to, da bo se pri sestavljanju vlade usmeril v širjenje političnega prostora.

Predsednica države Nataše Pirc Musar je napovedala, da bo mandat za sestavo vlade podelila tistemu, ki bo zbral podporo najmanj 46 poslancev, ne pa nujno relativnemu zmagovalcu volitev.

Golob je napovedal, da bo na pogovore povabil vse stranke, ki so vstopile v parlament, razen stranke SDS, ki jo vodi Janez Janša. Glede na rezultate Golob levosredinske koalicije ne more ponovno sestaviti, torej se bo moral o novi sestavi koalicije pogovarjati tudi z NSi, Demokrati in Resnico.

Najbolj verjeten se v tem trenutku zdi dogovor z Demokrati Anžeta Logarja. Za Logarja, ki ni bil izvoljen za poslanca, je vstop v vlado zelo verjetno ključ do njegovega političnega preživetja. Kombinacija, ki se danes najpogosteje omenja, je koalicija Gibanja Svoboda, NSi, SD in Demokratov, ki bi v parlamentu imela močno večino, 50 glasov.

Levica iz te kombinacije po lastnih navedbah izpade. "S hčerinskimi in satelitskimi strankami SDS ne gremo v vlado," je jasen sokoordinator Levice Luka Mesec. Da niso združljivi z Levico, so v kampanji večkrat povedali pri listi NSi, Fokus in SLS.

Čeprav je Levica dosegla slabši rezultat, ki ga je glede na dosežke prejšnjega mandata pričakovala, je malo verjetno, da bi se v stranki premislili. Veliko vprašanje je tudi, ali bi tovrstna koalicija preživela mandat. 

Sodelovanje GS, SD, Levico, Demokrati in Resnica je malo verjetno, pomenilo pa bi močno koalicijo z 51 glasovi. Največ odpora bo pri Levici, zlasti glede suverenizma in migracij, postavk, glede katerih Stevanović, kot pravi, ne bo odstopal. Če iz te kombinacije izločimo Levico, ima koalicija še vedno zadostno število, glasov, 46. SD veliko pogajalskih možnosti nima in bo najbrž sodeloval v vsaki levosredinski vladi. 

Glede na videno in slišano v predvolilni kampanji sta SDS in NSi naravni zaveznici, skupaj imata 37 glasov. Tudi če bi se Janez Janša povezal s svojim nekdanjim sopotnikom Anžetom Logarjem, bi še vedno potreboval Resnico. V tem primeru bi imeli skupaj 48 glasov.

Stranka Resnica je v času tretje vlade Janeza Janše overila izjavo, s katero se zavezuje, da stranka nikoli ne bo politično sodelovala s stranko SDS in njenim predsednikom Janezom Janšo. "Bomo videli, kaj se bo zgodilo na dolgi rok, lahko SDS doživi katarzo, lahko zamenjajo predsednika in se bodo obnašali popolnoma drugače, ampak v takem elementu, kakor so danes, ne," je na dan volitev dejal Stevanović. In dodal, da v času, ko je država v krizi, njegova stranka noče biti "partybreaker". 

Vidna članica Sabina Senčar pa je za Delo dejala, da je bilo to njihovo stališče o nesodelovanju s SDS "morda malo vzeto iz konteksta", da nimajo nič proti SDS, ampak so proti "sami logiki politike, kjer se umetno ustvarjata pola, se pravi Janša in ne-Janša". 

Janša bi koalicijo lahko skušal sestaviti tudi z NSi, Demokrati in SD, kar bi skupaj znašalo 49 mandatov. Predsednik SD Matjaž Han je pred volitvami sicer dejal, da koalicija SD in SDS ni možna, saj sta stranki programsko predaleč vsaka k sebi. Logar je medtem napovedoval, da vlade, ki bi jo vodil Janez Janša, ne bo podprl, hkrati pa je stranko SDS navedel kot stranko, s katero bi sodeloval v primeru takoimenovane tretje poti. "Od kogar koli bomo dobili povabilo, se bomo odzvali," pa je dejal po zaprtju volišč. 

Če pa bi Janši uspelo pritegniti še Resnico, bi nastala velika koalicija s 54 glasovi, ki pa bi ji, če prištejemo še dva glasova manjšinskih poslancev, do napovedane ustavne večine, zmanjkali še štirje glasovi. 

dezurni@styria-media.si