V nadaljevanju preberite:

• Ob več današnjih prometnih nesrečah s tovornimi vozili na primorski avtocesti v Sindikatu voznikov avtobusov menijo, da takšni dogodki niso več osamljen prometni incident.
• Po njihovih opozorilih se varnost v prometu "nevarno umika" ekonomskim interesom, časovnim pritiskom in vse nižjim poklicnim standardom.
• Pristojne pozivajo k ukrepanju.

"Ko se nesreče ponavljajo, odgovorni za varnost v cestnem prometu ne morejo vsakič znova pokazati samo na posameznega voznika in govoriti o trenutku njegove nepazljivosti. Odgovoriti morajo tudi na vprašanja, koliko ur je voznik delal, ali je bil dejansko spočit, pod kakšnimi pritiski je vozil, kako je bil usposobljen ter ali je sploh razumel pravila, navodila in postopke, ki bi jih moral spoštovati," so v sporočilu za javnost opozorili v sindikatu.

Ob tem so izpostavili, da se zavzemajo za tisto, kar bi moralo biti že samoumevno, in sicer da za volanom avtobusa ali več deset ton težkega tovornjaka sedi strokovno usposobljen, zdrav, spočit in dostojno plačan voznik, ki razume jezik okolja, v katerem dela, ter ni prisiljen izbirati med voznim redom, dostavnim rokom in varnostjo ljudi.

Alarmantno tudi v avtobusnem prometu

Kot alarmantno ocenjujejo tudi dogajanje v avtobusnem prometu, kjer voznik pogosto v enem trenutku odgovarja za več deset življenj. Ob tem so med drugim spomnili na dogodek, ko je maja mestni avtobus v Ljubljani med zavijanjem trčil v 17-letno peško, ki je pravilno prečkala prehod za pešce, dekle pa je umrlo na kraju nesreče.

"Ko voznik avtobusa zapre vrata in začne vožnjo, mu zaupamo najdragocenejše, kar imamo - svoje otroke, starše, stare starše in druge najbližje. Njegova usposobljenost, zbranost, zdravje in spočitost zato ne smejo biti podrejeni poslovnemu interesu prevoznika, pomanjkanju kadra ali zahtevi, da mora v vedno krajšem času opraviti vedno več kilometrov," so posvarili.

Kronika Silovito je počilo, trčila sta avtobus in avtodom, umrlo šest ljudi

Vse več tujih voznikov

Ob tem so postregli s podatki statističnega urada, ki razkrivajo, kako hitro se spreminja struktura obeh poklicev. Medtem ko je bilo leta 2018 v poklicni skupini voznikov avtobusov med 2871 delovno aktivnimi osebami 2572 slovenskih in 299 tujih državljanov, je bilo maja letos med 3294 vozniki samo še 2264 slovenskih in že 1030 tujih državljanov.

"V osmih letih se je število slovenskih voznikov zmanjšalo za 308 oziroma skoraj 12 odstotkov, število tujih pa povečalo za 731 oz. za kar 244,5 odstotka. Delež tujcev se je z 10,4 odstotka povečal na 31,3 odstotka. Skoraj vsak tretji voznik avtobusa je danes tuji državljan," so navedli.

Ob tem so opozorili, da so državljani Filipinov že tretja največja skupina tujih voznikov avtobusov za državljani Bosne in Hercegovine ter Srbije.

Pri voznikih težkih tovornjakov pa je po pojasnilih sindikata razmerje še izrazitejše. Maja 2026 je bilo med 27.082 delovno aktivnimi vozniki samo 10.788 oziroma 39,8 odstotka slovenskih državljanov, tujcev pa že 16.294 oziroma 60,2 odstotka.

V sindikatu ob tem poudarjajo, da predstavljeni podatki niso napad na tuje delavce, ampak "gola dejstva". "Državljanstvo samo po sebi ne pove ničesar o tem, ali je nekdo dober in varen voznik. V praksi pa je nesporno dejstvo, da so tuji vozniki pogosto prve žrtve poslovnega modela, ki temelji na njihovi večji ekonomski in socialni odvisnosti," so zapisali.

Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko ob tem ponovno pozivajo, da nemudoma prevzame koordinacijo vseh pristojnih organov ter pripravi celovit načrt ukrepov za zaustavitev padanja poklicnih in varnostnih standardov med vozniki avtobusov in težkih tovornjakov.

Slovenija Podrobnosti nesreče na Primorki: Tovornjak treščil v avto, promet obstal

Pozivi k poostrenim akcijam

Inšpektorat RS za infrastrukturo pozivajo k usmerjeni in poostreni akciji nadzora v avtobusnem in tovornem prometu. Med pristojnostmi inšpektorata so izpostavili nadzor predpisov na področju cestnega prometa, delovnega časa in obveznih počitkov mobilnih delavcev ter uporabe zapisovalne opreme.

Inšpektorat RS za delo pa ponovno pozivajo, naj preveri dejanski delovni čas, odmore, deljene izmene, neplačano čakanje, zdravstvene preglede, ocene tveganja ter usposabljanje voznikov za varno in zdravo delo. "Posebej morajo preveriti, ali so tuji vozniki vsebino usposabljanja dejansko razumeli in ali je bila njihova praktična usposobljenost resnično preverjena na delovnem mestu," so dodali.

Ob tem so izpostavili, da tudi podatki inšpektorata za delo opozarjajo na resnost razmer. Prevozništvo in skladiščenje sta namreč lani predstavljala 9,6 odstotka vseh ugotovljenih kršitev delovnopravne zakonodaje ter 5,3 odstotka kršitev s področja varnosti in zdravja pri delu.

Odgovornost pa morajo po mnenju sindikata prevzeti tudi prevozniki, koncesionarji, naročniki prevozov in celotne logistične verige. "Voznik ne sme biti zadnji člen, na katerega se po nesreči preloži vsa krivda, medtem ko tisti, ki določajo njegove urnike, vozne rede, dostavne roke in pogoje dela, ostanejo nedotaknjeni," so poudarili.

dezurni@styria-media.si