Jeseniška bolnišnica je polletno poslovanje z dobičkom 31 tisoč evrov.

Pri svojem poslovanju še vedno izvaja vse varčevalne ukrepe, ki so bili vpeljani po zamenjavi vodstva bolnišnice v letu 2014.

"Če bi tudi v ostalih splošnih bolnišnicah v državi delovali v skladu z varčevalnimi ukrepi, ki bi jih morali sprejeti in izvajati, saj imajo skoraj vse slovenske splošne bolnišnice že leta in leta izgubo, se slovensko zdravstvo ne bi utapljalo v rdečih številkah," poudarja Dušan Krajnik, šef sveta bolnišnice.

Foto: Žurnal24 Kako močno bo delo v bolnišnicah prizadeto, bo odvisno tudi od tega, koliko časa

V zadnjem letu v bolnišnici sicer niso skrajšali števila čakajočih na zdravstvene storitve, so pa zaradi večjega števila opravljenih storitev skrajšali čakalne dobe.

V prihodnje bodo okrepili ekipo mobilnega paliativnega tima. Bolnišnica naj bi že do konca letošnjega leta z obravnavo paliativnih pacientov na terenu in ne v bolnišnici prihranila tisoč hospitalizacij, zdravstvena zavarovalnica pa skoraj 1,5 milijona evrov. S takšnimi programi jeseniška bolnišnica prihrani sredstva za financiranje opravljanja zdravstvenih storitev.

"Kljub težkemu finančnemu položaju in dejstvu, je bolnišnica poslovala v prvem polletju z dobičkom, so njeni zaposleni letos prejeli izplačilo prve polovice opravljenih nadur iz obdobja zadnjih petih let v skupni višini 329 tisoč evrov, ves regres za leto 2017 in tudi zadnji obrok iz naslova odprave nepravilnosti pri prevedbi plačnega sistema iz leta 2008 v skupni višini 215 tisoč evrov," so sporočili in opozorili, da 
je v tem času bolnišnica opravila tudi za 2,3 milijone evrov zdravstvenega programa, ki ga nikoli ne bo dobila plačanega s strani državne zavarovalnice.

Denarja za dežurstva ni in ga je treba pričarati

"Vodstvo bolnišnice je Svet bolnišnice seznanilo tudi z dejstvom, da vse splošne bolnišnice v državi še vedno ne dobijo plačanega zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva (dežurstev), ki
ga morajo zaradi tega plačevati z notranjo prerazporeditvijo finančnih sredstev, ki so bila prvotno namenjena za druge namene. Povedano drugače, če bi država sistemsko uredila plačilo storitev zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva tudi za sekundarni nivo, tako kot je to uredila
za primarni nivo, se večina slovenskih bolnišnic ne bi ukvarjale z rdečimi številkami in bi poslovale finančno pozitivno," so prepričan v jeseniški bolnišnici. 

dezurni@zurnal24.si