V nadaljevanju preberite: 

• Samostojna podjetnica si lahko pred nastopom porodniške plačuje višje prispevke in dobi višje nadomestilo. 
• Na mesec tudi do več kot 400 evrov "dobička"
• To "vlaganje" ni brez tveganja.

Samozaposlena bralka, ki je pred kratkim zanosila, se je na nas obrnila z vprašanjem, ali se ji pred nastopom porodniške splača plačevati višje prispevke ter ali je to sploh možno. Zdaj tako kot večina samostojnih podjetnikov plačuje minimalne. Bralka, ki ima odprt normirani s. p., je zanosila konec marca, predvideni rok poroda pa ima postavljen sredi decembra.

Po nasvetu računovodkinje se sprašuje, ali se ji splača zvišati prispevke za s. p., saj bi nato 12 mesecev prejemala višje nadomestilo. Višina porodniškega nadomestila je namreč neposredno odvisna od tega, koliko prispevkov je bilo plačanih v zadnjih 12 mesecih pred odhodom na porodniško. Bralka ima še sedem mesecev časa, da vpliva na to povprečje (zadnjih 12 mesecev pred nastopom porodniške).

Odgovori pristojnih kažejo, da je takšno "vlaganje" za zvišanje nadomestila za čas porodniške možno, ni pa brez tveganja. 

FURS: Višjo osnovo je treba uveljavljati mesečno

Na Finančnem uradu Republike Slovenije so pojasnili, da samozaposlena oseba prispevke za socialno varnost plačuje od zavarovalne osnove, ki se mu določi glede na doseženi dobiček v davčnem obračunu (akontacije) dohodnine od dohodka iz dejavnosti in ne sme biti nižja od 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. 

"Zavezanec lahko prispevke plačuje tudi od zavarovalne osnove, ki presega znesek zavarovalne osnove, ki mu je določena v skladu z navedenimi splošnimi pravili, vendar največ od zneska 3,5 kratnika povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec. Višjo zavarovalno osnovo zavezanec lahko uveljavlja v mesečnem obračunu prispevkov za socialno varnost (OPSVZ obrazec). Če zavezanec v posameznem mesecu v predloženem OPSVZ obrazcu ne uveljavlja višje zavarovalne osnove, v tem mesecu velja zavarovalna osnova, določena v skladu z navedenimi splošnimi pravili," so še pojasnili na Fursu.

Potrdili so, da je višino osnove prispevkov v eDavkih možno spreminjati iz meseca v mesec, ko enkrat osnovo dvignemo, pa nismo obvezani tega plačevati daljše obdobje (kar bi lahko bila nekakšna varovalka, da to teh špekulacij ne bi prihajalo). Povedano drugače: od 10. do 15. v mesecu ima s. p.-jevec možnost spreminjati prednastavljeno osnovo prispevkov.

Se res splača zvišati prispevke za s. p. med nosečnostjo?

Če bi naša bralka ostala na minimalnih prispevkih, bi bila njena porodniška relativno nizka, pavšalni izračun kaže, da bi prejemala slabih 1000 evrov nadomestila.

Izračuni kažejo, da se ji privarčevani denar splača nameniti za višje prispevke, saj se ji bo ta denar več kot povrnil v času, ko bo na porodniškem dopustu in bo prejemala materinsko oziroma starševsko nadomestilo.

Od sto pa štiristo evrov višje nadomestilo, a bo treba najprej globoko seči v žep

Če pa bi dvignila osnovo za zadnjih sedem mesecev (za obdobje april-oktober) pred nastopom porodniške (ta nastopi en mesec pred predvidenim rokom poroda) s 1521,62 na 2400 evrov, kar bi pomenilo, da bi namesto 651 evrov prispevkov plačala 1004 evre, bi prejemala okoli 1310 evrov nadomestila. V tem primeru bi, glede na vplačano, bila na boljšem za 1224 evrov oziroma 102 evra mesečno. 

Če pa bi osnovo povišala na 3650 evrov in namesto minimalnih prispevkov plačevala 1506 evrov, bi bila po prejetem nadomestilu na boljšem kar za 2686 evrov oz. 224 evrov mesečno, je pokazal naš izračun.

Z dvigom osnove na 4900 evrov in plačevanjem prispevkov v višini 2009 evrov pa bi se "plus" povečal kar na 4149 evrov oziroma 345 evrov mesečno. Če pa bi si lahko bralka privoščila plačevati 2451 evrov, s čimer bi osnovo dvignila na 6000 evrov, bi bila na koncu kar 5208 evrov oziroma 434 evrov mesečno na boljšem. 

Odgovor na bralkino vprašanje je torej razmeroma jasen. Zvišanje prispevkov se lahko konkretno splača, vendar le, če je premišljeno in časovno pravilno načrtovano. Seveda pa je tovrstno početje lahko tvegano, saj bi v primeru, da bi med nosečnostjo šlo kaj narobe, denar, ki ga bi bralka vložila v to, da bi prejemala višje nadomestilo, šel v nič oziroma bi se to nekaj malega poznalo šele ob upokojitvi. 

Ko smo ji predstavili izračun, nam je dejala, da ima odprt s. p. šele drugo leto, kar pomeni, da je še upravičena do subvencioniranih prispevkov. 

Ko gre za prvo odprtje s.p.-ja, ima podjetnik prvo leto poslovanja 50 odstotkov nižje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Drugo leto poslovanja so ti prispevki nižji za 30 odstotkov.

Tako smo v uredništvu naredili še pavšalni izračun za konkreten bralkin primer, upoštevali smo torej, da bo v letu pred porodom imela 30-odstotkov nižje PIZ-prispevke. Izračun je pokazal, da bi se taktiziranje pri plačevanju prispevkov bralki, vsaj v teoriji, zaradi subvencioniranih prispevkov še bolj izplačalo. Če bi osnovo tako npr. dvignila na 2400 evrov, bi plačevala le 828 evrov prispevkov, na letni ravni pa bi bila na boljšem za 1680 evrov oz. 140 mesečno več (izračun brez subvencije 102 evra).

Če bi osnovo ob subvencioniranih prispevkih dvignila na 3650 evrov, bi ob tem sedem mesecev plačevala 1240 evrov prispevkov, pavšalni izračun pa je pokazal, da bi ob tem bila v primerjavi s plačevanjem minimalnih prispevkov kar za 314 evrov mesečno na boljšem (oz. 3776 evrov letno). Ko smo v izračunu povišali osnovo na 4900 s plačevanjem prispevkov v višini 1651 evrov, pa smo ugotovili, da bi na letni ravni v teoriji bralka bila na boljšem za kar 5880 evrov oz. 490 evrov mesečno. To pa je že denar, zaradi katerega je vredno premisliti o povečanju plačila prispevkov med nosečnostjo. Seveda pa si vsak s.p.-jevec, ki je pred tem plačeval minimalne prispevke, ne more privoščiti plačevati po 1500 evrov in več prispevkov mesečno. 

Višji, kot so prispevki, višje je nadomestilo

Nadomestilo znaša 100 % povprečne mesečne osnove, ki je bila obračunana v zadnjih 12 mesecih pred predpreteklim mesecem oddaje vloge. Višji, kot so ti prispevki, višje je tudi nadomestilo. Če podjetnica že več let plačuje minimalne prispevke, bo tudi višina njenega nadomestila temu primerna.

Osnova za materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu pred vložitvijo prve vloge za dopust (primer: pri vlogi, vloženi septembra 2023, se upoštevajo plače od julija 2022 do junija 2023 – izplačana v juliju 2023). Center za socialno delo sam pridobi podatke o osnovi od Finančne uprave, pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. 

Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo, ki se izplačujejo v času materinskega, očetovskega in starševskega dopusta, znaša 100 odstotkov osnove. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno, najvišje očetovsko in starševsko nadomestilo pa je navzgor omejeno na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto oziroma predpreteklo leto, če za preteklo leto še ni znana, kot jo ugotovi Statistični urad Republike Slovenije. Trenutno ta znaša 2.536,03 evra. Najvišje starševsko in očetovsko nadomestilo torej lahko znaša 6.340,08 evra.

dezurni@styria-media.si