Deset odstotni upad kadilcev pripisujejo predvsem zakonu iz leta 1996, ki je omejil uporabo
tobačnih izdelkov in spremembam zakona, ki so bile vpeljane leta 2007. A kljub temu ob današnjem
dnevu brez cigarete na zvezi opozarjajo, da bi Slovenija ukrepe za zmanjšanje deleža kadilcev
lahko še izboljšala. Cene tobačnih izdelkov pri nas so namreč med najnižjimi v EU. V državah EU
kajenje tudi sicer predstavlja eno večjih težav s katerim se spopadajo zdravstveni sistemi, saj je
na tem območju med glavnimi vzroki prezgodnjih smrti in kroničnih bolezni.
Potrebni so številni ukrepi
Ostre ukrepe proti kajenju zahteva tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki pravi, da
je treba tobak jemati resno in kadilce prepričati, da opustijo kajenje. Predlagajo tudi številne
ukrepe, med drugim večjo uporabo opozorilnih napisov, nadzor nad rabo tobaka, zaščito ljudi pred
tobačnim dimom, nudenje pomoči pri opuščanju kajenja, ozaveščanje o nevarnostih uporabe tobaka,
uveljavljanje prepovedi oglaševanja tobaka in povečanje davka na tobak, ki naj bi bil po njihovem
mnenju trikrat večji.
V Slovenski zvezi za tobačno kontrolo vodijo projket Tobačni evro, s pomočjo katerega želijo
pridobiti čimveč sredstev za preventivne programe, programe za pomoč pri prenehanju kajenja in
programe zdravljenja posledic uporab tobačnih izdelkov. Ministrstvo za zdravje se je že obvezalo,
da bodo del sredstev iz prodaje namenili preventivi in zdravljenju.
Tobak je treba jemati resno
V Sloveniji se je delež kadilcev v zadnjih 14 letih zmanjšal za 10 odstotkov. A ob dnevu brez cigarete Slovenska zveza za tobačno kontrolo opozarja, da bi moral biti delež kadilcev še nižji.