Primorci so leta 1947 z narodnoosvobodilnim bojem Primorsko priključili k matični domovini. Borut Pahor je v svojem govoru poudaril, da je bila priključitev v takratni Jugoslaviji veliko dejanje. Izpostavil je, da je bila priključitev možna samo zato, ker je takratna jugoslovanska stran v diplomatskem boju lahko uveljavljala svojo udeležbo v boju zoper nacistično Nemčijo in fašistično Italijo.

Vrnitev  Primorske

Dan vrnitve Primorske k matični domovini praznujemo v spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke.

Pahor ni pozabil na enotnost Primorcev, ki jo ne glede na nazorske, politične in druge razlike še danes izraža primorska himna Vstala Primorska. Pahor je spomnil tudi na zgodovinsko trpljenje Primorcev, ki v prejšnjem stoletji pod "surovo" italijansko oblastjo "dolgega četrt stoletja nismo bili svobodni niti v najbolj elementarnem smislu".

Največji aplavz je požela 99-letna Bovčanka Darinka Kravanja z zgodbo o njenem možu, ki je leta 1933 v hišo vgradil deščico z napisom "po 15 letih okupacije Italije govorimo še slovensko". Deščico so v 80. letih odkrili pri rušenju hiše.

Premier Pahor se je v govoru dotaknil tudi reševanja mejnega spora s Hrvaško. Po njegovih besedah zadnji predlog, za katerega sta se v petek dogovorila s hrvaško premierko Jadranko Kosor, zbuja upanje, da bo spor v razumnem času vendarle rešen na pravičen način.