Toliko stane "kraljevski" lipicanec!

Foto: Profimedia Lipicanec Foto: Profimedia Lipicanec Foto: Profimedia Lipicanec
Cene zanje se razlikujejo, odvisne pa so od kvalitete, rejskega potenciala in stopnje izšolanosti.
Oglej si celoten članek

Na letošnjem Žurnalovem Festivalu za ljubitelje živali lahko pričakujete čudovito slovensko avtohtono pasmo konj – lipicance.

Foto: Profimedia Lipicanec

Omenjena pasma je bila ob koncu preteklega leta deležna posebne potrditve. S 1. decembom 2022 so namreč tradicijo reje lipicancev, ki temelji na skupnih standardih iz druge polovice 18. stoletja, vpisali na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine. Tradicijo so razvili v Kobilarni Lipica in drugih kobilarnah nekdanje avstro-ogrske monarhije. Gre predvsem za priznanje ljudem, ki skrbijo za lipicance in ohranjanje konjeniške kulture v Sloveniji, Avstriji, Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, Madžarskem, v Italiji, Romuniji in na Slovaškem.

Na Festivalu za ljubitelje živali bodo otroci v živo spoznali številne živali in njihove odgovorne skrbnike, mnogi se bodo znebili strahu pred njimi in se naučili pravilnega obnašanja do živali. Na festivalu bodo obiskovalci spoznali čudovite ptice, pse, mačke, konje in eksotične živali, v letu 2023 pa nas čaka veliko novosti. Obiskale nas bodo tudi alpake, kopenske želve in številni glodavci. Prav tako se obeta prva prijateljska tekma v kinološki disciplini hoopers pri nas in Žurnalova rdeča preproga. Dogodku lahko sledite TU

Priznanje ima poseben pomene za našo državo, ki velja za zibelko lipicancev. "Lipica je ena najstarejših kobilarn. Na rejo lipicanca je vezana tudi kulturna krajina, hlevi in ostala dediščina v Lipici. Reja konj je vplivala na sodobno podobo Lipice. Konjem so prilagodili kamnite pašnike in zgradili suh zid, ki je bil hkrati odlagališče materiala in ograja za pašnike. Slovenci Lipico prepoznavamo kot kulturno dediščino, ki jo je treba ohraniti," s ponosom razlaga član Združenja rejcev lipicanca Slovenije Primož Tanko. Združenje poleg Kobilarne Lipica skrbi za ohranjanje in razvijanje tradicije reje lipicancev. 

10. - 16. ure Festival za ljubitelje živali 2023: 10. junija v Novi Gorici

Pasma velja za eno najstarejših kulturnih pasem na svetu. Skupno število lipicancev znaša 13.500, redijo pa jih v osmih državnih kobilarnah in številnih združenjih. Slovenska reja skupaj s Kobilarno Lipica obsega približno deset odstotkov svetovne populacije.

Foto: Profimedia Lipicanec

Člani Združenja rejcev lipicanca Slovenije imajo skupaj 835 konj, od tega približno 200 plemenskih kobil. Letno se poleže med 40 in 50 žrebet, ki svoj dom pogosto najdejo v tujini. Že v preteklosti so jih prodajali v Združene države Amerike, Tajvan, Kostariko, Nemčijo, Francijo, Združeno kraljesto, Avstrijo in vse do Avstralije. Cene zanje se razlikujejo, odvisne pa so od kvalitete, rejskega potenciala in stopnje izšolanosti. Gibljejo se od približno 3.000 evrov pa vse do 20.000 evrov za konja, pri čemer jih večina stane med 5 in 10.000 evrov.

Konjeništvo v Sloveniji je še v povojih

Zaradi stroge selekcije in dobrega sodelovanja s kobilarno Lipica imajo rejci na voljo najboljše plemenske žrebce. Sogovornik opozori, da ne zadošča zgolj reja, pač pa so konji za doseganje vrhunskih rezultatov odvisni od celotnega sistema; konjarjev, kovačev, veterinarjev, trenerjev, jahačev in voznikov kočij.

Rejci morajo biti pozorni predvsem na življenjske potrebe konjev. Ker ti sodijo med čredne živali, je pomembno, da imajo družbo. Večino časa morajo preživeti na pašniku in se prosto gibati. "Posebno pozornost je treba nameniti njihovi higieni, kopitom in primerni prehrani. Treba je namreč poskrbeti, da seno ni plesnivo in da so žita dobre kakovosti," opozori Tanko.

Foto: Profimedia Lipicanec

Člani v združenju so živ dokaz tega, da jim reja lipicanca ne predstavlja le gospodarske dejavnosti, temveč način življenja. Vanjo vložijo ogromno količino dela in ljubezni. Tanko pove: "Ohranjanje redke pasme konj je naporno delo. Poleg same reje je potrebno veliko napora vložiti tudi za prepoznavnost, in sicer na športnem pa tudi ljubiteljskem področju."

 

Pri tem se soočajo s kar nekaj težavami, saj je konjeništvo v Sloveniji slabše razvito: "V Sloveniji je število konj, ki niso samo na pašniku ter namenjeni za zakol, majhno. Poleg tega je rekreativni in turistični bazen, vezana na konjeništvo, sorazmerno majhen. Pogrešam resno strategijo razvoja konjeništva, ki bi pokrivala vse faze; od reje, oskrbe, treniranja in učenja ter tekmovalnega konjeništva."

dezurni@styria-media.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.