premier Borut PahorDa je prišlo do napetosti, ne moremo skriti niti otroku. Naloga odraslega človeka pa je razkriti diagnozo slabšega sodelovanja in to odpraviti.
"Priznam, da so težave v odnosih zaradi pristojnosti med tožilstvom in pravosodjem. Pravosodni minister Aleš Zalar ni nikoli dal predloga za razrešitev Barbare Brezigar. Generalna tožilka ostaja na položaju in od njiju pričakujem, da bosta izboljšala odnose in okrepila vero v pravne institucije v Sloveniji," je dejal premier Borut Pahor na tiskovni konferenci po seji vlade.
Glede na zadnji razplet dogodkov je Zalar pogorel kot minister pri podpori Pahorja in kot pravnik proti vladni zakonodajni službi. "Za zdaj nisem imel občutka, da so politične odločitve Brezigarjeve vplivale na njeno delo v tožilstvu. Nihče ni popoln, vsak dela napake, vendar nobena njena napaka ni bila takšna, da bi zahtevala njeno razrešitev," je še dodal premier.
"Zalar bi mora odstopiti"
Odločitev vlade, da ustavno sodišče zaprosi za interpretacijsko odločbo glede zakona o državnem tožilstvu, kaže, da so bili vsi očitki zoper Brezigarjevo "navadna politična gonja", je zapisal poslanec SDS Zvone Černač. Prepričan je tudi, da je minister Aleš Zalar izgubil vso verodostojnost in bi moral odstopiti.
"Pravosodni minister Zalar ni mogel najti nobenega ustreznega razloga, da bi razrešil Brezigarjevo, zato je šel v zahtevo po interpretaciji zakona," je odločitev vlade komentiral Zmago Jelinčič in dodal, da proti njenemu strokovnemu delu nima nobenih pripomb.
"Očitno zdajšnjemu vodji slovenskega pravosodja ni v interesu, da državno tožilstvo dela dobro, zakonito, strokovno in učinkovito, temveč je primarna naloga odstavitev generalne državne tožilke Barbare Brezigar," pa menijo v SLS.
Odstavljenemu ministru Pogačniku so očitali vrsto nepravilnosti, ki naj bi jih storil v postopku vračila bulmastifov pokojnemu lastniku, je dejal premier in dodal, da so mu predlagatelji v pismu zapisali, naj konča vprašanje in naj se bodoči minister posveti vodenju ministrstva. Ko je padla glava ministra, je bil grešni kozel sit in noben se ni več spraševal, kaj je šlo narobe, je še dodal Pahor.
Odločali bodo ustavni sodniki
Generalna državna tožilka tudi sicer še ne bi bila razrešena. Najprej je na vrsti ustavno sodišče, ki mora rešiti dvoumnost postopka razrešitve generalnega državnega tožilca.
"Vsakršni nadaljnji postopek bi lahko pripeljal do situacije, ki bi vodila v kršitev zakona o državnih tožilcih,“ pojasnjuje Zalar. Gre za "dvoumno določbo o postopku razrešitve generalnega državnega tožilstva“.
Ker ni v skladu z ustavo, da zakon dovoljuje več interpretacij, ga je vlada poslala v ustavno presojo. Do takrat so vsi postopki menjave generalne državne tožilke ustavljeni.
S tem, da bo o zakonu odločalo ustavno sodišče, se ni strinjala ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Kot pravi Zalar, verjetno zato, ker je pravnica in pravniki imajo različne poglede o omenjenem zakonu.