Do takšne dokaj drzne trditve so prišli po natančnem preučevanju posnetkov ene od pristajalnih nog sonde. Na fotografiji opornika noge so namreč majhne poloble, ki se po posnetkih sodeč premikajo in združujejo med sabo.

Po mnenju skupine raziskovalcev s Petrom Smithom z arizonske univerze na čelu takšno "vedenje" skupaj z drugimi dejstvi, ki jih je zbrala sonda, dokazuje, da gre za kapljice vode.

Odprava Phoenix

Sonda Phoenix je na Marsu pristala 25. maja lani. Njeno poslanstvo je bilo iskanje znakov življenja in dokazov, da je bil led nekoč tekoča voda. Konec julija lani je na Zemljo poslal potrditev, da je pod površino dejansko led. Analiza prahu je pokazala, da je bil led v času  toplejšega podnebja  na Marsu dejansko tekoča voda.

Nasprotniki te teorije opozarjajo, da bi voda pri temperaturah od -20 do -80 stopinj Celzija težko ostala v tekočem stanju. Nilton Renno, eden od članov skupine, ki verjamejo v obstoj tekoče vode, meni, da je sonda pri pristajanju zmešala soli v zemlji z ledom, tako da se je ta stopil.

To je podobno zimskemu soljenju cest, s čimer se vodi zniža ledišče. Ob pristanku naj bi ta zelo gosta raztopina soli brizgnila na pristajalni mehanizem, trdijo zagovorniki domneve.

Drugi strokovnjaki iz Phoenixove ekipe opozarjajo, da so posnetki nizke ločljivosti. Tako bi navidezne premike polobel lahko povzročila igra svetlobe in senc.

Michael Hecht, eden od strokovnjakov za raziskovalne instrumente na sondi, meni, da gre za led, ki se je zbral na nogah sonde. Po njegovih besedah je čez dan sonce posijalo na razkrito ledeno površino, vodni hlapi, ki so nastali, pa so se ob nekoliko hladnejšem kovinskem ogrodju vnovič pretvorili v led in oblikovali polkrožne oblike.