Vlada predloga ukrepov tretjega svežnja, katerega osnutek bo v torek pripravila skupina kriznih ministrov, ne želi sprejeti, dokler ne bo "temeljito prerešetan" v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), je dejal premier Borut Pahor. V torek bo nov sestanek kriznih ministrov, na njem pa bo dokončno pripravljen osnutek tretjega svežnja ukrepov, je pred srečanjem z gospodarstveniki na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) dejal Pahor. Predlog bo v sredo, "kolikor bo to mogoče", predstavil partnerjem v okviru razvojnega dialoga.

Sedem kriznih področij

Po besedah predsednika GZS Pavčka so pripravili sedem področij kriznih ukrepov, ki med drugim zajemajo delovnopravno zakonodajo, likvidnost podjetij, evropska sredstva, investicije in javna naročila. Predsednik vlade Pahor je izrazil veliko pripravljenost za sodelovanje vlade na vseh področjih ukrepov.

Ker gre za naobsežnejši in najzahtevnejši paket doslej, ki bo vključeval tako praktične ukrepe za blažitev posledic krize kot tudi strateške ukrepe, ga vlada ne namerava sprejemati, preden ne bi bil "temeljito prerešetan" v okviru ESS. Vlada mora zato izvesti "temeljit socialni dialog in oblikovati končne rešitve, ki bodo, kolikor je to mogoče, skladne s pričakovanji delodajalcev, delojemalcev in drugih socialnih skupin," je dejal premier, ki je tudi ministre pozval, naj svoje aktivnosti podredijo pripravi tretjega svežnja ukrepov.

Treba je iskati kompromise
Premier Pahor in gospodarstveniki so se na delovnem srečanju na GZS strinjali, da je treba skupaj iskati rešitve za pot iz krize. "Ugotovili smo, da ni enostavnih vzorcev, da je treba poiskati kompromise, ki bodo zadovoljili tako delodajalce kot zaposlene," je po srečanju povedal generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.

Realna slika
Predsednik GZS Zdenko Pavček je dejal, da je osnovni namen današnjega srečanja vladi prikazati realno sliko. Vladi nameravajo gospodarstveniki pojasniti, kateri ukrepi se jim zdijo dobri in kateri manj. Jamstvo za vloge v bankah je po njegovem mnenju "fantastičen ukrep". "Nismo pa zadovoljni z ukrepi glede vračila davka na dodano vrednost," je pojasnil Pavček. "Imamo izpad skoraj dvomesečne proizvodnje, zato se bo maja oziroma junija likvidnostni položaj lahko še toliko poslabšal," je dejal Pavček. Vlada bi lahko za hitrejši odziv pristopila tudi k ukrepom, ki ne zahtevajo zakonskih popravkov, še dodaja.