"Tragično je, da danes veliko prebivalcev mest ponoči na nebu ne vidi več Rimske ceste, ampak svetlobo uličnih svetilk, osvetljenih stavb in svetlobnih reklamnih panojev," je danes na Bledu ob začetku 7. Evropskega simpozija za zaščito nočnega neba opozoril predsednik Mednarodne zveze za nočno nebo (International Dark Sky Association) Robert L. Gent.

Ni dvoma, da je ponoči nekaj svetlobe potrebne za zagotavljanje varnosti na cestah in ulicah, vendar se ob vse večjem osvetljevanju najmanj 30 odstotkov vse svetlobe zaradi neprimernih luči izgubi v vesolje. Zaradi osvetlitve nočnega neba ni več mogoče opazovati zvezd, moten je človeški bioritem, negativen je vpliv na floro in favno, je dejal Gent. Ob tem je posebej opozoril na problem ptic selivk, ki se zaustavijo v krožnih letih nad svetlimi mesti, kjer se utrudijo, padejo na tla in poginejo.

Nacionalni koordinator za raziskave na področju energetike na Institutu Jožef Stefan Matjaž Ravnik pa je pojasnil, da zaradi absurdnega svetenja v vesolje letno svet izgubi kar za 1,7 milijarde evrov energije. "Ali ni iracionalno, da 30 do 40 velikih elektrarn na svetu proizvaja elektriko samo za onesnaževanje nočnega neba? " je opozoril Ravnik. Ob tem je dodal, da vplivi na podnebne spremembe zaradi nepotrebne energije, pri kateri nastaja ogljikov dioksid, niso zanemarljivi.

Na simpoziju, katerega namen je spodbuditi ukrepanje za zmanjšanje svetlobnega onesnaženja na četrtino sedanje ravni in doseči sprejetje evropske direktive o zmanjšanju svetlobnega onesnaženja, danes in v soboto 230 strokovnjakov razpravlja o vseh vplivih svetlobnega onesnaženja in o njegovi nesmiselnosti.