Podatki registra raka za leto 2021 kažejo, da za rakom maternične sluznice zbolelo 350 žensk. Zdravile v dvanajstih različnih ustanovah po Sloveniji. 110 obolelih žensk je bilo po navedbah Maje Pakiž, specialistke ginekologije in porodništva, operiranih v ustanovah, kjer opravijo manj kot 50 tovrstnih operacij, kar je pod kriterijem, ki ga predpisuje Evropskega združenja za ginekološko onkologijo (ESGO). Med njimi je večina takih, ki opravi le pet do deset operacij tega raka, le ena 30. 

"Slovenija ima precej specifičen sistem!"

Po kriterijih EGSO je prvi kazalnik kakovosti število obravnavanih novih primerov letno. Minimum je 50, za dosego kategorije ''center odličnosti'' pa vsaj 90 novih primerov bolnic z rakom maternične sluznice ter 80 operacij. Vse bolnice mora operirati ginekolog s specialnim znanjem zdravljenja rakov rodil. V Sloveniji le dva centra, ki zadostita tem kriterijem, UKC Ljubljana in UKC Maribor. 

Članek, na podlagi katerega smo zastavljali vprašanja, lahko preberete tukaj. 

"Slovenija ima na področju zdravstvenega varstva žensk precej specifičen sistem v primerjavi z večino drugih držav, saj si lahko vsaka ženska na primarni ravni sama izbere specialista ginekologije in porodništva kot osebnega izbranega zdravnika. Zaradi teh posebnosti ni nujno, da so mednarodne strokovne smernice neposredno prenosljive ali v celoti ustrezne slovenskemu kontekstu," glede upoštevanja kriterijev EGSO pravijo na ministrstvu za zdravje. Sistem izbire osebnega ginekologa sicer ne vpliva na to, kdo bolnico operira, dodajajo na ministrstvu.

Zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu predvideva vzpostavitev sistema kakovosti v zdravstvu na podlagi priznanih in uveljavljenih zdravstvenih standardov. Zakon je začel veljati marca. 

Nekatere bolnice še vedno operirane po "stari metodi"

"Še vedno se dogaja, da so bolnice, ki so operirane zunaj UKC Maribor in UKC Ljubljana/OI Ljubljana, operirane na ''star način''; to pomeni, da se jim odstranijo vse bezgavke ob velikih žilah, namesto samo varovalne bezgavke. V nekaterih ustanovah vam še vedno prerežejo trebuh za to operacijo. Vse to je povezano z več zapleti med operacijo in po njej ter z dolgoročnimi zapleti (otekanje nog)," za Večer navaja Pakiž. 

"Ministrstvo za zdravje je sicer odgovorno za organizacijo sistema zdravstvenega varstva v državi, vendar nima pristojnosti, da bi posameznim strokam predpisovalo, koliko posameznih posegov je nujnih za doseganje ustreznih kazalnikov kakovosti, prav tako v domeno strokovne presoje sodijo vprašanja glede minimalnega števila posegov, potrebnih za ohranjanje minimalnih strokovnih standardov," pravijo na ministrstvu za zdravje.

V pripravi kazalniki kakovosti: Pacientom bodo dali informacije o izidih operacij

V prihodnosti naj bi se o kvaliteti zdravstvenih storitev pri posameznih izvajalcih pacienti prepričali preko podatkov, pridobljenih s kazalniki kakovosti, ki so v pripravi."Z njimi bomo lahko merili izide zdravljenja in nato na podlagi analiz uvajali spremembe v procesih zdravljenja. Kazalniki bodo pacientu dali informacije o izidih (npr. o tem, kakšen delež pacientov je imel bolečine v kolenu po operaciji kolena in pri katerem izvajalcu je ta delež najnižji)," razlagajo na ministrstvu za zdravje.

"Agencija za kakovost bo vzpostavila javne evidence, kamor se bodo stekali podatki o kakovosti zdravstvenih izvajalcev. Ustrezno obdelani agregatni podatki bodo objavljeni na spletnih straneh Agencije za kakovost, tako da bomo do njih lahko dostopali vsi," pravijo na ministrstvu. Razširjeni strokovni kolegij za ginekologijo bo vsebine, povezane z rakom maternične sluznice, obravnaval na naslednji seji kolegija, ki bo predvidoma jeseni.

V petih manjših bolnišnicah so nedavno kupili posebno opremo za iskanje varovalne bezgavke. Gre za drago, ki bo po oceni strokovnjakinje uporabljena pet do desetkrat letno. "Glede nakupov opreme za iskanje varovalnih bezgavk pojasnjujemo, da so ti financirani s strani bolnišnic samih, saj ta oprema ne sodi med drago medicinsko opremo, katere nabavo bi kril državni proračun. Ker bolnišnice upravljajo svoja sredstva, se podatki o natančnih zneskih teh nakupov centralno ne zbirajo na Ministrstvu za zdravje ali na Uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu," pravijo na ministrstvu za zdravje. 

"Za oblikovanje mreže javne zdravstvene službe na sekundarni in terciarni ravni ter za sistem varnosti in kakovosti v zdravstvu je pristojno Ministrstvo za zdravje (MZ)," glede te problematike pravijo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). 

Opozorila tudi s strani OECD

"ZZZS je že večkrat javno poudaril svoje mnenje, da bi bilo treba v Sloveniji razmišljati o specializaciji bolnišnic, zlasti zaradi vse bolj omejenih kadrovskih virov. Ocenjujemo, da je to dolgoročen proces, ki terja tudi politični konsenz. Večja razdrobljenost javne mreže je vprašljiva z vidika racionalnosti izrabe kadrovskih in finančnih virov (ekonomija obsega) ter z vidika kakovosti obravnave pacientov (manjši obseg opravljenih storitev na izvajalca/zdravnika). ZZZS zagovarja podobno stališče, kot ga je predstavil OECD v svojem zadnjem (lanskem) pregledu za Slovenijo, in sicer, da je za Slovenijo značilno veliko število majhnih splošnih bolnišnic, ki so neučinkovite glede stroškov, kakovosti in varnosti, prav tako pa je OECD opozoril na izzive pri boljšem načrtovanju in upravljanju bolnišnic," pojasnjujejo na ZZZS. 

Zdravniška zbornica: Izvajalci morajo zagotobiti optimalne pogoje

Za komentar smo prosili tudi Zdravniško zbornico Slovenije (ZZS). "Zdravniška zbornica Slovenije ima v Kodeksu zdravniške etike zapisano: Zdravnik pri svojem delu upošteva znanstvena in strokovna dognanja sodobne medicine, zato se stalno izobražuje in stori vse, kar je v njegovi moči, za kakovostno in varno obravnavo pacienta," so zapisali. Pogoj za strokovno in varno delo so ustrezni kadrovski, materialni, časovni in prostorski pogoji, naloga izvajalcev zdravstvene dejavnosti (zdravstvenih domov, bolnišnic itd.) pa je, da zagotovijo optimalne pogoje za delo, kar izhaja tudi iz Zakona o zdravstveni dejavnosti, pravijo pri ZZS. 

"Nadalje pojasnjujemo, da morajo imeti izvajalci zdravstvene dejavnosti za pridobitev dovoljenja s strani Ministrstva za zdravje (MZ) ustrezne prostore in opremo, katere pregleda komisija Ministrstva za zdravje (MZ). V kolikor prostori in oprema niso (več) ustrezni, se dovoljenja ne izda, že izdano dovoljenje pa lahko skladno z Zakonom o zdravstveni dejavnosti odvzame le MZ. MZ ima tudi pristojnost za odreditev upravnega nadzora (med drugim ta zajema nadzor nad izvajanjem predpisov s področja opravljanja zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja) ter sistemskega nadzora."

dezurni@styria-media.si