Marsikoga je pred kratkim razjezila novica, da se NLB-ju in Addiku, ki že poznata provizijo za quasi cash transakcije (med te sodi tudi prenos sredstev na Revolut, v kolikor jih tja ne prenesete z UPN nalogom), pridružuje še druga zelo velika slovenska banka OTP Banka. Ta bo provizije uvedla s 1. 1. 2026, znašale pa bodo od enega do kar 120 evrov, o tem smo sicer podrobneje pisali tukaj.

Bodo dvema velikima igralcema na trgu sledili še drugi?

Spomnimo, v OTP banki so v predlogu cenika navedli, da "so kot quasi cash transakcije definirane transakcije za nakup potovalnih čekov, kriptovalut, tuje gotovine, loterijskih listkov, srečk, igralnih žetonov, dobroimetja, vavčerjev, ki so zamenljivi za gotovino, plačilo različnih stav, prenos sredstev in podobno".

Ob vsem tem ni nezanemarljivo dejstvo, da NLB in OTP banka obvladujeta kar 60 odstotkov bilančne vsote celotnega sistema. Bodo takšnim odločitvam sledile tudi ostale banke, ki torej skupaj obvladujejo manjšinski del bilančne vsote celotnega sistema? Poiskali smo odgovore.

"Gorenjska banka v začetku prihodnjega leta ne načrtuje uvedbe te provizije," so za nas pojasnili v Gorenjski banki. 

O proviziji za quasi cash zaenkrat ne razmišljajo niti v Primorski hranilnici, kjer so nam sporočili, da v začetku drugega leta nimajo namena uvesti provizije za quasi cash transakcije.

Podoben odgovor smo dobili tudi iz banke UniCredit Bank, kjer provizije za t. i. quasi cash kartična plačila ne zaračunavajo. "V tem trenutku tudi ne razmišljamo o uvedbi," so jasni v omenjeni banki. 

Dobra novica je za komitente prišla tudi iz Sparkasseja: "Trenutno o uvedbi provizije na quasi cash transakcije ne razmišljamo." 

Iz Delavske hranilnice pa so nam odgovorili, da "trenutno ne nameravajo uvesti provizije na quasi cash transakcije". "Spremljamo pa odzive konkurence in trende izvajanja tega tipa transakcij," so dodali. 

dezurni@styria-media.si