Glede sprememb v Sloveniji si je  Peterle zaželel finskih razmer, Türk je opozoril na premalo energije in slabe pogoje za resno spreminjanje, Gaspari pa menil, da bi si lahko Slovenija s sedanjim razvojem utrdila položaj nekje na sredini držav članic območja evra. "Tisti, ki so se prej odločili za spremembe, so imeli prej rezultate," je poudaril Peterle, ki meni, da se bodo stvari v Sloveniji začele hitreje odvijati šele, ko bodo slovenski podjetniki v iskanju boljših pogojev za poslovanje začeli bežati v tujino.

Pri vprašanju povezovanja slovenskih logistov s tujim strateškim partnerjem, konkretno z Deutsche Bahnom, so bili vsi trije precej zadržani. Peterle si želi, da bi vlada v tem primeru ravnala v skladu z nacionalnim interesom in ohranila strateški vpliv. Türk meni, da se je treba seznaniti z različnimi možnostmi, Gaspari pa se boji, da bi se s tovrstnim partnerstvom rešilo le vprašanje infrastrukture in transporta, vprašanje potniškega prometa pa bi ostalo odprto.

V soočenju, ki je potekalo v sklopu jesenskega srečanja 2007 Združenja Manager, so predsedniški kandidati spregovorili tudi o načinih za razbremenitev dela. Izgubo bi po Türkovem mnenju lahko vzeli iz obrambnega proračuna, po Gasparijevih besedah pa na ta način ob upoštevanju deleža za obrambo v proračunu ne bi dobili veliko. Največji delež proračuna se namenja plačam in socialnim transferjem, je dejal Gaspari, ki je menil, da bodo plače v gospodarstvu realno rasle, če bo rasla proizvodnja, bilo pa bi smiselno, če bi za produktivnostjo zaostajala rast plač v javni upravi. Dobro bi bilo preveriti tudi socialne transferje. "Ne da bi se socialne pravice zmanjšale, temveč da jih dobijo tisti, ki jih potrebujejo," je dejal.

Dotaknili so se tudi vprašanja hrvaških varčevalcev v Novi Ljubljanski banki. Medtem ko bi lahko ta problem po Peterletovem mnenju uredili s "kompenzacijo", je Gaspari menil, da Slovenija Hrvaški ni dolžna ničesar, sicer pa bi bil dolg že zdavnaj poplačan, če bi banki omogočili normalno poslovanje.