V nadaljevanju preberite:

• Janševa vlada mladim obljublja višjo olajšavo.
• Pri 1600 evrih bruto bi prinesla 40 evrov višjo plačo, pri višjih plačah občutno več.
• Zakaj olajšava pri različnih plačah prinaša različne koristi.

V koalicijski pogodbi sicer izrecno ne piše, da gre za posebno olajšavo pri dohodnini, a ker je navedena med spremembami, ki se vse nanašajo na dohodnino, praktično ne more biti dvoma, da gre za posebno dohodninsko olajšavo. Ta pomeni nižjo davčno osnovo in manj plačane dohodnine.

Vsem zaposlenim za letos pripada splošna olajšava v višini 5.551,93 evra, kar je 462,66 evra na mesec. Mladi do 29 let bi dobili še dodatnih 3000 evrov na leto, kar je 250 evrov na mesec.

Pri povprečni bruto plači 2606 zaposleni zdaj dobi neto 1655 evrov. Mladi do 29 let bodo imeli, če bo zaveza iz koalicijske pogodbe uresničena, na mesec 65 evrov višjo plačo, dobili bodo torej 1720 evrov namesto 1655. Na leto to prinese dodatnih 780 evrov.

Pri plači 1600 evrov bruto zaposleni dobi 1075 evrov neto, mladi do 29 let pa bi ob dodatni dohodninski olajšavi 3000 evrov letno dobili 40 evrov več, kar letno znese 480 evrov več.

Pri zares visokih plačah bi olajšava letno pomenila 1500 evrov višjo neto plačo (ob predpostavki, da je najvišji dohodninski razred 50-odstotno obdavčen, če bo najvišja davčna stopnja 40-odstotna, pa 1200 evrov na leto). 

Pri šest tisoč evrih bruto plače bi mladi dobili 82 evrov višjo neto plačo, na leto bi bili 984 evrov na boljšem.

Koliko manj prihodkov bo zaradi tega v proračunu in na kakšen način bi jih nadomestili oziroma kje privarčevali, v koalicijski pogodbi ni navedeno, da bi se to navajalo, tudi ni običajno, bo pa treba finančne učinke opredeliti v predlogu zakona, ki bo takšno olajšavo uvedel. 

Zakaj učinek olajšave ni za vse enak

Dohodnina je progresiven davek, kar pomeni, da za višje prihodke velja višja davčna stopnja. Te znašajo od 16 do 50 odstotkov, imamo pa pet davčnih razredov, poleg omenjenih še 26-, 33- in 39- odstotno davčno stopnjo. V koalicijski pogodbi je predvidena ukinitev najvišjega davčnega razreda, kjer je obdavčitev 50-odstotna in združitev z zgornjim razredom na enotno stopnjo 40 odstotkov. To pomeni, da bi se obdavčitev za tiste, ki so zdaj v razredu z 39-odstotno davčno stopnjo, zvišala, razen če bi se hkrati spremenile tudi meje razredov oziroma bi višjo davčno stopnjo kompenzirala višja splošna olajšava.

Dohodnina se obračuna od davčne osnove, to je bruto plača minus plačani prispevki, od tega zneska pa se nato odštejejo še dohodninske olajšave. Vsem pripada splošna olajšava, nato pa so še olajšave za vzdrževane družinske člane, invalide, seniorje in gasilce.

Višja olajšava pripada tudi tistim z najnižjimi dohodki, meja za višjo olajšavo je 17.766,18 evra letno.

Fotografija je simbolična.

janez.zalaznik@styria-media.si