"Tudi zdravnik ne odkloni pacienta z aidsom"

Foto: Saša Despot
Foto: Saša Despot
Peter Čeferin. Pri sodnikih najbolj ceni pogum. Njemu ga, tudi zaradi črnega pasu v karateju, ne manjka, tako kot mu ne manjka strank. Zavrnil ni še nobene, prav tako pa mu ni pomembno, ali je ta kriva ali nedolžna.
Oglej si celoten članek

Pri vas že vrata v pisarno delujejo impozantno.
Neka resnost v tem poklicu mora biti, če ljudje pridejo z obupanimi zadevami ali pa jih čaka 20 let aresta. Preden so bile predpisane halje, smo imeli sodnice, ki so imele včasih na majčki napisano I love you.

Koliko se je v vseh teh letih spremenil odnos odvetnikov do sodišča?
Mislim, da je pomembnejši odnos sodišča in državnih organov do odvetnikov. Nenehno ponavljam misel Boštjana M. Zupančiča, sodnika Evropskega sodišča ...

… o enormni državi in malem posamezniku.
In o tem, da je med njima samo odvetnik, zato mora imeti tisto veljavo, ki jo zahteva civilizacijska človekova pravica, pravica do obrambe.

Pred leti se je dogajalo, da je, ko smo čakali na začetek kazenske obravnave, tožilec sedel pri sodnici in sta pripravljala tako obtožnico, da je lahko izrekla sodbo, zagovornik in klient pa sta bila pred vrati.

Tudi novinarji so nas nekoč gledali precej sovražno. Avtomatsko je veljalo prepričanje, da si, če si obtožen, tudi kriv.

Saj je še danes nekako tako.
Ne. Pred približno 15 leti se je zaradi povečane aktivnosti zagovornikov situacija spremenila, zadnje čase pa se je spet poslabšala, tako da se, zlasti v rumenem tisku, pojavljajo napadi na odvetnike, češ da blefirajo, da so bogati, da zavajajo stranke.

V katerem rumenem tisku?
Recimo v Lady sem prebral, da je naša pisarna zanič.

Pa ne ukrepate?
Ne. Zanimivo pa je, da so te negativne ocene, ki so se pojavile, temeljile na, citiram iz Lady, izjavah “pravnikov, ki ne želijo biti imenovani”. Edini, ki je z imenom in priimkom rekel, da nima smisla vzeti Čeferina, ker si, če si obtoženec, itak tudi kriv, je bil stand up komik Denis Avdić.

In zakaj pravniki, ki ne želijo biti imenovani, to govorijo?
Zakaj? Zaradi najbolj tipične slovenske lastnosti.

Fovšije?
Fovšije. V zadnjih Nedeljskih novicah pa se je spet pojavil članek o znanih odvetnikih – spet slabšalno. Ta je temeljil na izjavah “dežurnih pravnih teoretikov”. Ampak tako za “pravnike, ki ne želijo biti imenovani”, kot za “dežurne pravne teoretike” je značilno, da nobeden izmed njih ni povedal, v čem smo recimo nekateri odvetniki kršili kodeks odvetniške poklicne etike.

Ti, ki to pišejo, se ne zavedajo, da so žrtve akcije, ki se pripravlja. Nekatere politične stranke se namreč zavzemajo za ukinitev obveznega članstva v odvetniški zbornici, češ da odvetniška zbornica zoper kršitelje odvetniške etike ne ukrepa.

To ste že omenili.
Če bodo ukinili obvezno članstvo v odvetniški zbornici, bo njene funkcije prevzela država. Ali si predstavljate, da bo “sovražnika države” zagovarjal odvetnik, ki ga bo postavila in ga bo lahko tudi odstavila država. To je katastrofa za neodvisno odvetništvo.

Vrnili se bomo v položaj, kakršen je bil pred letom 1868, ko je odvetnike postavljal pravosodni minister in je bila prošnja dr. Franceta Prešerna za dodelitev advokature petkrat zavrnjena na podlagi mnenja policijskega ravnatelja Franca Janeza Uhrerja iz Ljubljane, ki je napisal:

“Spretnost in poštenost dr. Franca Prešerna se mu v polni meri priznavata, vendar zaradi njegovega nagnjenja do pijače in do poltenosti, zlasti pa zaradi njegove grajanosti, ki vse povprek biča, sebi pa prizanaša, mu javno mnenje ni naklonjeno.”

Včasih se sicer zdi, da je država šibkejša od posameznika, sploh če ima ta dobrega odvetnika.
Ali vam povem o Kosovu? Tistim odvetnikom, ki so zagovarjali rudarje, so odpovedovali najemne pogodbe za lokale, nenehno so imeli preiskave davčnih oblasti in tako dalje.

Nazadnje so najuglednejšega kosovskega odvetnika in njegova sinova ubili na vratih odvetniške pisarne v Prištini in še danes ni znano, kdo je storilec.

Foto: Saša Despot Peter Čeferin Ampak vi ste že daleč od rudarjev. Prišli ste do tajkunov.
Ali mi lahko poveste, kaj je tajkun?

Tudi vi v knjigi Moje odvetniško življenje, ki ste jo izdali te dni, uporabljate to besedo.
Ampak v katerem zakonu piše, kdo in kaj je tajkun. Glede procesov zoper tajkune pa tako: če spremljamo sojenje prvemu tako imenovanemu tajkunu Ivanu Zidarju, so mediji, široke ljudske množice in politika mesec prej razglasili, da je kriv, čeprav ni niti enega znaka kaznivega dejanja za tisto dejanje, za katero je bil obsojen. Sodniki so pod hudim pritiskom in največja strahota Slovenije ta trenutek je, da oprostilna sodba velja za sodniško napako.

Se vam zdi, da v tej klimi sodnik Zidarju lahko izreče oprostilno sodbo?
Tisto, kar trenutno najbolj manjka slovenskim sodnikom, je poklicni pogum. Težko boste našli sodnika, ki bi v odmevnih primerih zbral toliko poguma, da bi izločil očitno nezakonito pridobljene dokaze.

Zdi se mi, da s knjigo hočete povedati tudi, da niste “mafijski” odvetnik.
Nič nočem povedati. Preprosto sem dobil umetniški navdih in gre za besedilo, ki sem ga pisal z blaznim užitkom. Knjiga je bila napisana v treh tednih, ker sem te zgodbe v sebi nosil 40 let in več.

Pa si jih niste nikamor pisali?
Ne, lahko me opolnoči vprašate za katerokoli, pa jo bom povedal.

Vas lahko tudi stranka pokliče opolnoči?
Tudi. Mi smo edini, ki imamo za kazenske zadeve dežurno službo 24 ur na dan.

To me spomni na zdravnike, tako kot vaša velika čakalnica. Je kdaj polna?
Ko so uradne ure, je bolj ali manj polna. Morate vedeti, da imamo 40 pravnikov, in če k vsakemu pridejo trije, je to 120 ljudi, vendar vsi ne sprejemajo strank vsak dan.

Kje so v svetovnem merilu slovenski odvetniki?
Slovenski odvetniki so dobri in odvetniška zbornica je naredila ogromno za svoj narod. In to zbornico hoče politika ukiniti. To, kar se zdaj dogaja v Sloveniji zoper odvetnike, kaže na majhnost.

Kaže na stanje v državi. Nekdo mora biti kriv.
V zgodovini so vedno poskušali najti neke skupine, ki so jih napadali. Ali mislite, da je za ekonomsko, socialno in moralno krizo v Slovenija kriva advokatska tarifa?

Ne, je kriv pa kdo drug. Pa ja ne boste rekli, da zastopate same nedolžne ljudi?
Ali mislite, da si tisti, ki niso nedolžni, ne zaslužijo obrambe?

Kaj pa romantične predstave o zagovornikih, ki zaradi svoje vesti ne morejo čez zločine stranke in jo na račun svoje kariere spravijo za zapahe?
Pa to ni vloga odvetnika, to je vloga tožilca, za božjo voljo. To je čisto narobe. Menim, da mora odvetnik sprejeti obrambo vsake stranke. Jaz nisem odklonil niti ene.

Mora pa odkloniti obrambo, če ima tako negativen odnos do stranke in dejanja, ki se ji očita, da bi bila zaradi tega obramba šibkejša.

Pa vas ni niti zamikalo, da bi kako stranko odklonili?
Ne vem. To je tako, kot da bi zdravnik odklonil pacienta z aidsom.

Ste se kdaj posvetovali z ženo?
Poročen sem bil 39 let, potem pa je žena umrla. Ker sem delal po 15 ur na dan, sem se v bistvu pogovarjal samo z njo.

Drugih prijateljev nisem imel, ker ni bilo časa. Žena je bila odlična svetovalka ter je razumela moj poklic in mene.

Rekli ste, da vas ne zanima, ali je človek kriv ali nedolžen, ali laže ali govori resnico. Je to nepomembno?

To me ne zanima. Jaz se trudim v dveh smereh: da dosežem oprostilno sodbo, če to ni mogoče, pa čim milejšo kazensko sankcijo. Na koncu procesa – ker tudi mi težko prenašamo 20 ali 30 let zapora – se vprašam, ali sem za svojo stranko naredil vse, kar bi moral in mogel.

Če sem, potem nisem kriv in odgovoren ter grem relativno mirno spat, čeprav se med velikimi procesi včasih ponoči tudi zbujam.

Ste se kdaj bali primerov, kakršen je bil obsojenec, ki je v zaporu strmel v vašo in ovaduhovo fotografijo?

Tudi to sem vzel v račun. Tisti, ki je dolgo zaprt, patološko išče razloge, zakaj je notri, in lahko se spomni tudi, da je imel slabega odvetnika.

Bi imela Slovenija manj kriminalcev, če bi vas imela na strani tožilstva?

Ta odgovor pa prepustim vam (smeh) … Pa vi imate toliko prostora v časopisu? Mi boste poslali intervju?

Bom, samo da me ne boste potem tožili.

Nobenega novinarja še nisem tožil, pa so pisali grozljive stvari. Najbolj bom vesel, če boste napisali vse, kar sem rekel, in tisto, kar sem rekel.

Malo vas bo treba skrajšati, sploh tam, kjer govorite o veliki državi in malem posamezniku.
Ali ni to super definicija?

Ja, a ne morete reči, da je Zidar mali posameznik in vi mali odvetnik. Jaz sem mali posameznik in si vas verjetno sploh ne morem privoščiti.
Kako ne?! Jaz sem jih ogromno zastopal brezplačno.

V kakšnih primerih?
Če se vam bo zgodila velika krivica, se bom na vaši strani pojavil brezplačno.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 2

  • 12:12 23. Junij 2012.

    Zavrnil ni še nobene. Normalno, pri nas ni nobenega tveganja. Odvetnik naredi ali ne naredi kaj za svojega klienta, isto …

  • 07:52 23. Junij 2012.

    Ne razumem zakaj se uporablja termin nezakonito pridobljen dokaz, če potem to ni dokaz. Kaj je to laž.

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.