V nadaljevanju preberite: 

• Tujci pri nas ne bodo mogli več voliti na lokalnih volitvah
• Sprva je bil napovedan referendum, a so pobudniki v ponedeljek umaknili zahtevo
• Zdaj čakajo na odločitev ustavnega sodišča. 

Uveljavitev je sprva zaustavila pobuda za razpis referenduma, a so pobudniki v ponedeljek, dan pred začetkom zbiranja podpisov, od nje odstopili.

Spremembe zakona, ki jih je DZ sprejel sredi junija, med drugim odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Zakonske spremembe so predlagali v SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter v Resnici, poleg njih pa so zanje glasovali tudi Demokrati. Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni. Po umiku pobude za zakonodajni referendum je opozicija napovedala vložitev zahteve za ustavno presojo sprememb zakona s predlogom za začasno zadržanje. Kot so pojasnili v ponedeljek, lahko namreč le ustavno sodišče presodi, ali je odvzem pravic, ki so bile zagotovljene 24 let, ustaven.

Če bo ustavno sodišče sledilo predlogu za začasno zadržanje izvajanja zakona, sicer spremembe ne bodo veljale za lokalne volitve, ki bodo 15. novembra. Tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba (ZPS) meni, da je nova zakonska rešitev ustavnopravno sporna. "Glede na to, da se vsebina nanaša na temeljno politično pravico, ki jo RS zagotavlja tujcem od leta 2002, in da ni navedenih nobenih razlogov, ki bi utemeljevali odvzem volilne pravice tujcev", pomeni takšna rešitev po mnenju ZPS poseg v načelo zaupanja v pravo. V ZPS so obenem opozorili, da DZ elemente volilnega sistema spreminja tik pred razpisom volitev, zato je pod vprašajem tudi, ali bodo spremembe izvedljive za lokalne volitve, ki bodo 15. novembra. Predlog novele namreč posega tudi v ureditev pri volitvah v organe ožjih delov občin, torej krajevne, vaške in četrtne skupnosti.

Sprememba zakona v letu 2024 je določila, da se volitve v ožje dele občine izvajajo v eni volilni enoti, sedaj pa bi znova omogočili, da se lahko znotraj posameznega ožjega dela občine oblikuje več volilnih enot, za kar pa morajo občine še spremeniti občinske odloke. Spremembam zakona nasprotuje več nevladnih organizacij, ki združujejo in zastopajo tujce v Sloveniji. Opozarjajo, da spremembe omejujejo politične pravice skupine prebivalcev, ki so jih pridobili pred 24 leti. Kot so navedli, gre za "osebe, ki v Sloveniji že vrsto let delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke, soustvarjajo lokalne skupnosti in predstavljajo njihov nepogrešljiv del".

Pobuda za zakonodajni referendum je nastala v okviru društev Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo - AKD Liria. Pobudniki so junija predali 5295 podpisov za začetek referendumskega postopka, precej več kot potrebnih najmanj 2500. Za razpis referenduma bi morali od 1. septembra do 5. oktobra zbrati 40.000 podpisov, a so dan pred začetkom zbiranja podpisov od pobude odstopili. Novela zakona je bila tako objavljena v uradnem listu in danes tudi začela veljati. Pobudniki so v ponedeljek pojasnili, da so postopke v zvezi z zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma izvedli pravilno in pravočasno. Potem pa so koalicijske poslanske skupine skupaj z Resnico julija med parlamentarnimi počitnicami vložile predlog za razpis posvetovalnega referenduma o istem vprašanju. V teh razmerah so se odločili za umik pobude, so navedli.

dezurni@styria-media.si