Z napotnico, ki jo izda lečeči zdravnik ali specialist, lahko slovenski zavarovanec ambulantno zdravljenje, torej zdravljenje, pri katerem ni treba prenočiti v bolnišnici, opravi v katerikoli državi Evropske unije. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) mu bo povrnil stroške glede na povprečno ceno storitve v Sloveniji, če je račun nižji, pa po računu; ne bo pa povrnil potnih stroškov.
“Doslej smo imeli 18 takih primerov. Šlo je predvsem za magnetne resonance, operacije kosti na nogi in podobno. Večinoma so bili stroški storitev v tujini nižji kot pri nas,” razlaga Eva Godina, vodja oddelka za mednarodno zdravstveno zavarovanje na ZZZS.
Diagnoze. Lani je ZZZS od 712 prošenj odobril 681 napotitev v tujino (to stori, ko so možnosti zdravljenja pri nas izčrpane, hkrati pa je možno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje). V skoraj polovici primerov je šlo za diagnostične preiskave, ko so v tujino poslali le vzorce tkiva ali krvi.
Leta 2013 tudi v bolnišnice
Od leta 2013 naj bi zavarovanci, kot to predvideva evropska direktiva, prosto odhajali v tujino tudi na bolnišnično zdravljenje. “Država članica Evropske unije pa ima kljub temu možnost, da za zdravljenje v tujini predpiše predhodno odobritev. Ni še znano, ali jo bo naš zakonodajalec predpisal ali ne, bo pa morala država v tem primeru dokazati, da bi množično odhajanje na zdravljenje v tujino lahko ogrozilo javno zdravstvo v Sloveniji,” pojasnjuje Godinova.
Predolga čakalna doba
Lani je za odobritev zdravljenja v tujini zaradi čakalnih dob v Sloveniji prosilo devet bolnikov. Pri dveh je ZZZS ugotovil, da je bila čakalna doba res predolga; obakrat je šlo za čakanje na radioterapijo na onkološkem inštitutu v Ljubljani.
Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah določa, da mora biti pacient, če gre za raka, obravnavan v enem mesecu, ob drugih boleznih pa glede na stanje – v treh ali šestih mesecih. Izjema so ortopedska obolenja, ko je dopustna čakalna doba eno leto. “Če je najdaljša dopustna čakalna doba presežena, gre lahko zavarovanec v tujino, če pa ni presežena, mora kolegij zdravnikov ugotoviti, ali je doba glede na zdravstveno stanje zavarovanca vendarle predolga,” še razlaga Godinova. ZZZS bo stroške kril le, če nihče v mreži javnega zdravstva ne zagotovi krajše čakalne dobe.
Zdravstvena blagajna pa krije tudi stroške oploditve z biomedicinsko pomočjo v tujini, saj v Sloveniji umetnih oploditev trenutno ni mogoče izvajati v zadostnem obsegu.
Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje:
“Najpotrebnejši na zdravljenje v tujino ne bodo šli”
Kako se bodo po vašem mnenju naši zavarovanci odzvali na možnost zdravljenja v tujini?
V tujino bodo odšli ljudje, ki se ne bojijo potovanj, znajo jezike in se znajdejo v stikih z neznanimi ljudmi. To je tudi moj glavni pomislek – v tujino ne bodo šli ponižani in razžaljeni, skratka tisti, ki se že v domačem okolju ne znajdejo najbolje.
Menite, da je za bolnišnično zdravljenje v tujini smiselno uvesti predhodno odobritev?
Država bo prisiljena skrajšati čakalne dobe in tako zmanjšati potrebo po tujini. V tem smislu je ta direktiva dobra. Ker pa se bojim, da se bodo dogajale zlorabe in v tujino ne bodo odhajali tega najpotrebnejši, ampak tisti, ki si tudi doma znajo pomagati prek vrste, mislim, da bi vsaj v začetnem obdobju lahko zahtevali predhodno odobritev.
Ali je še dovolj časa za ureditev problema čakalnih dob?
Imamo še čas pa tudi mehanizme, a žal tisti, ki bi jih morali, teh mehanizmov nočejo ali ne znajo uporabiti. Zlasti nesposobnost in rigidnost ZZZS sta veliki oviri. Če bo to vzrok za odhajanje v tujino, bo treba pomagati tistim, ki se brez pomoči ne bodo upali odločiti za pot v neznano.