Organi. Predlagane spremembe zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa bistveno posegajo v zasnovo zakona, ocenjuje varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik.  “Ne temeljijo več na vnaprejšnjem izrecnem soglasju posameznika, temveč na zakonski domnevi, da posameznik soglaša, če izrecno ne nasprotuje,” pravi.

Ob tem opozarja, da bi zakon moral predvideti tudi poseben način opozarjanja posameznikov na novosti, “saj po dozdajšnjih izkušnjah vemo, da niti osebni zdravniki niti pacienti večinoma z njimi ne bodo seznanjeni”. Zato predlaga dodaten razmislek o načinu obveščanja.

Neusklajenost členov
“Prav je, da obstaja možnost za tiste, ki ne želijo darovati, in poskrbeli bomo, da bo vsakemu dostopna informacija o možnosti nasprotovanja,” obljublja Danica Avsec, direktorica Zavoda RS za presaditev organov in tkiv Slovenija transplant.

Pravi pa, da je domnevna privolitev po mnenju pravnikov uzakonjena že po zakonu o odvzemu delov človeškega telesa za namen zdravljenja iz leta 2000. “A v tem zakonu je tudi določba o registru, imenovanem Za, ki v bistvu podvaja način opredelitve; zaradi nejasnosti in neusklajenosti vseh členov se ta zakon uporablja bolj kot informativna privolitev,” pojasnjuje. Zato so po njenih besedah podprli zakon, da se določeni členi oblikujejo jasneje in da se določi register, imenovan Proti.

Če bo takšen zakon sprejet, pričakuje za 20 odstotkov učinkovitejši program za darovanje in pridobivanje delov človeškega telesa. “To bi bil predvsem odraz bolj usklajenih členov o pridobivanju soglasja za darovanje.”