V nadaljevanju preberite:
- Gregor Kličič in Kenan Rodaljević sta zanikala krivdo za poskus ugrabitve in prisilnega izginotja.
- Doslej še nista bila obsojena.
- Domžalčan Luka G. naj bi po njunem vedel, kje so ukradeno orožje, denar in droga.
Le previdnost naj bi Domžalčana Luko G. januarja rešila najmanj pred telesnimi poškodbami, morda pa mu je šlo celo za življenje. Prijatelja je zaprosil, naj sledi gibanju njegovega telefona in tako so policisti pravočasno posredovali in ga rešili iz rok domnevnih petih napadalcev. Dva od njih, 33-letni Gregor Kličič in 37-letni Kenan Rodaljević, prav tako iz Domžal, sta na včerajšnjem predobravnavnem naroku zanikala krivdo za poskus ugrabitve in prisilnega izginotja v sostorilstvu.
Kot izhaja iz obtožnice, naj bi razlog za poskus ugrabitve tičal v ukradenih približno 30 jurišnih puškah AK-47, znanih kalašnikovkah, okrog 300.000 evrih in dveh kilogramih kokaina. Lastnika izginulih stvari naj bi bila Kličič in Dejan Torić z vzdevkom Major, domnevno povezan s slovensko celico kavaškega klana, ki naj bi ga vodila domžalska brata Klemen in Blaž Kadivec, vendar naj bi bil v obtožnem predlogu omenjen zgolj enkrat, in še to v začetku policijske preiskave.
Kličič, ki naj bi domneval, da so ju okradli 27. januarja, ko je imel operacijo nosu, naj bi po telefonu Luki povedal, da so varnostne kamere posnele clia z novomeškimi tablicami, zato je sumil dolenjske Rome. Ker naj bi Luka te dobro poznal, ga je prosil, če se pozanima, kdo bi bil lahko storilec.
Frka, frka, nujno
Luka mu je obljubil pomoč, čez tri dni, 30. januarja, pa naj bi mu Kličič povedal, da je bil novomeški avto tam po naključju, in da so identificirali resnične tatove. Skupaj z Rodaljevićem naj bi ga tudi obiskal, in povabil v ekipo, ki da se bo pogovorila z osumljenci. Luka je pristal, začutil pa, da bi šlo lahko morda kaj narobe, in Gorazda H. iz Grosuplja zaprosil, naj vključi aplikacijo za sledenje njegovemu telefonu.
Na glavo mu je prislonil pištolo
Neznanci naj bi ga zatem potegnili iz avta na tla in začeli pretepati ter mu vzeli torbico, telefon, ključe in denar. Starejši napadalec naj bi mu rekel, naj utihne, da je od njega odvisno, če se bo zjutraj sploh vrnil domov, in mu na glavo prislonil pištolo: "Miruj, miruj, če ne, te bom ustrelil." Z lepilnim trakom so ga še zvezali in zalepili usta.
Gorazd naj bi medtem hitro ukrepal, se s taksijem odpeljal v Stožice in tam počakal policiste. Ko je eden od domnevnih ugrabiteljev zagledal policijske luči, naj bi zavpil "Policija, policija!", Luka pa naj bi si osvobodil eno roko, odrinil enega od neznancev in, čeprav brez enega čevlja, začel bežati. Kličič in Rodaljević sta se odpeljala v beemveju, vendar so ju policisti hitro ustavili, treh neznancev pa niso našli.
Do deset let zapora
Ljubljanski okrožni tožilec Blaž Bembič za Kličiča, ki so ga pripeljali iz pripora v Celju, in Rodaljevića, ki se je na sodišče javil prek videokonference iz ljubljanskega pripora, ni imel pripravljenega kaznovalnega predloga v primeru njunega priznanja krivde.
Kličičev zagovornik, odvetnik Bojan Celar, je predlagal izločitev dokazov, ker da je bil varnostni pregled osumljencev, ki nista dobila niti pravnega pouka, in beemveja nezakonit. Sodna odredba za pregled avtomobila je bila izdana šele kasneje, med drugim pa v policijskem uradnem zaznamku piše, da sta bili pištoli najdeni v predalu, v zapisniku o pregledu pa, da sta ležali na sedežu. Lahko bi bili tudi podtaknjeni.
Z njim se je strinjal tudi Nejc Ukmar, odvetnik Rodaljevića, ki je obtožen tudi prikrivanja, ker je na beemve namestil ukradene registrske tablice – po njegovem so policisti oba obdolžena obravnavali kot osumljenca, čeprav to takrat še nista bila.
Kličič, ki je zaprosil za premestitev v ljubljanski zapor, in Rodaljević doslej še nista bila obsojena, grozi pa jima do deset let zapora.
Naslovna fotografija je simbolična.