Petinosemdesetletni Belokranjec Miroslav Moravec iz Malega Nerajca pri Dragatušu je seveda že videl kakšen film o ugrabitvi, nikdar pa si ni mislil, da bo sam doživel enako usodo. Konec koncev ni znana osebnost, ki je običajno tudi premožna.

Foto: strokovnjakinja za psihološko zdravljenje motenj spanja dr. Vita Štukovnik Miroslav Moravec

Strpali so ga v prtljažnik

Toda migrantov, ki so ga 8. maja 2019 presenetili med škropljenjem trte v domačem vinogradu, denar niti ni zanimal. Kot se spominja Moravec, mu je visok in temen možakar s plastenkami v rokah nakazoval, da bi rad vodo: "Pokazal sem mu, kje je, in skušal dopovedati, da ni za pitje. Nato sem škropil naprej. Ko sem odložil škropilnico, sem videl dva, ki sta šla proti meni, eden je imel nož. Kajn problem, kajn problem, Italija, Italija, sta govorila. Geradeaus Italija, sem rekel."

Trojici naj bi se pridružil še četrti in takrat je postalo jasno, kaj hočejo – prevoz do Italije. Mirku, kot kličejo Miroslava, so vzeli avtomobilske ključe, ga zvezali z vrvjo, ki so jo našli v kleti, z lepilnim trakom zalepili usta in strpali v prtljažnik njegovega forda C-maxa.

Prijeli so jih Italijani

Moravec je skozi zadnje okno videl, da so se peljali proti Črnomlju, skozi Stari trg, in po mostu čez Kolpo prispeli na Hrvaško. Pričakoval je, da jih bodo na meji ustavili policisti, saj naši južni sosedje še niso bili v šengenskem območju, a po njegovih trditvah nikjer ni bilo nikogar in tako ni mogel opozoriti nase.

Na Hrvaškem so se začeli voziti vzvratno proti Kolpi in Mirko se je ustrašil, da ga bodo vrgli v vodo. To se ni zgodilo, so pa z avtom nasedli na posekane panje in ga morali dvigniti, da so se rešili. Nato so se vozili proti Ilirski Bistrici in se dokončno ustavili v gozdu blizu Lokev. Ugrabitelji so preprezali vrv na Mirkovih rokah in pobegnili: "Ker so me zaklenili, sem se bal, da so pod avto nastavili bombo, ki bi jo aktivirali, ko bi se oddaljili kak kilometer."

No, bombe ni bilo, in Moravec je varno pripešačil do Prelož, italijanski policisti pa so blizu Bazovice prijeli tri osumljence in jih predali slovenskim kolegom. Alžirca, stara 18 let, in 25-letni Maročan so bili obsojeni na leto in devet mesecev zapora ter petletni izgon iz države.

Posledice čuti še danes

Toda za Moravca se zgodba s tem ni končala. Ker, kot rečeno, na mejnem pehodu v Sodevcih po njegovih trditvah ni bilo mejne kontrole, ki bi ga lahko rešila, je za svojo šesturno kalvarijo okrivil državo. Posledice čuti še danes: boji, da se bo kaj podobnega ponovilo in bo ponovno napaden, zato si ne upa več sam v vinograd in voziti z avtom. Ponoči ga tlačijo more, kondicijsko je oslabel in ne uživa več v stvareh, ki jih je pričel prej, denimo obdelovanju vrta in vinograda.

Prek odvetniške družbe Čeferin in partnerji je vložil premoženjskopravni zahtevek v višini 50.000 evrov, ki ga je po izplačanih 4.500 evrih, kolikor je za duševne bolečine dobil v skladu z zakonom o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj, znižal na 45.500 evrov.

Ves čas izpovedoval enako

Na zadnji obravnavi je sodni izvedenec avtomobilske stroke Janez Jurij Vodopija potrdil, da so poškodbe na fordu res lahko nastale pri vožnji čez štore ali podobne ovire, morda kup zemlje ali gladke kamne: "Vozilo je nasedlo, vendar je bilo še vedno vozno."

To je bil po mnenju obrambe še en, dokaz, da Moravec govori resnico. "Tožnik je od prvih zapisnikov policije, prek zaslišanja v kazenskem postopku, pa do obravnav, izpovedoval ter na vprašanja nasprotne stranke odgovarjal enako, kar potrjuje njegovo pristnost. Sodišče se je tudi prepričalo, da je med vožnjo lahko spremljal potek poti, to je nenazadnje dokazala rekonstrukcija dogodka. Tožena stranka je izpustila dolžnost, kot jo predpisuje zakon o varovanju meje. Če bi ravnala v skladu s svojimi obveznostmi, bi tožnik utrpel bistveno manjšo škodo. Ta dogodek je zanj pomenil najhujši stres v življenju, ki je pustil trajne posledice," je v zaključni besedi poudarila odvetnica Tajda Vraničar Klepec.

Vozili so se le po Sloveniji

Višja državna odvetnica Živa Popovič se ni strinjala z njo: "Tožnik je imel ob ugrabitvi zvezane roke in noge, čez glavo pa je bil pokrit z odejo. Jasno je, da ni mogel spremljati poti. Vse okoliščine, ki jih je tožeča stranka podrobno navajala, kažejo na to, da so ugrabitelji potem, ko so peš prečkali mejo, z njenim avtom vozili samo po ozemlju Republike Slovenije, do meje z Italijo. Policija je po prijavi takoj ukrepala in v sodelovanju z italijansko hitro ujela storilce. Tudi ob morebitnem prečkanju meje s Hrvaško ni dokazov za neskrbno ravnanje policije. Ob tem država ne more zagotoviti popolne neprodušnosti zelene meje."

Sodnica Božena Novak bo strankam v mesecu dni sodbo sporočila po pošti.

Naslovna fotografija je simbolična.

dezurni@styria-media.si