V Sloveniji za rakom letno umre okoli šest tisoč ljudi. Vsi ti bolniki in številni drugi bi potrebovali paliativno oskrbo."Dobra paliativna oskrba pomeni, da bolnik ne trpi,"  pravi Majda Benedik Dolničar, zdravnica iz UKC Ljubljana. Paliativna oskrba še vedno ni dostopna vsem umirajočim, ki bi jo potrebovali, ne na bolnišničnih oddelkih, še manj bolnikom, ki umirajo doma.

"Paliativna oskrba je v Univerzitetnem kliničnem centru na nezadovoljnivi ravni," pravi Sergej Hojker, strokovni direktor UKC Ljubljana. Napoveduje, da bodo paliativno oskrbo izboljšali in ustanovili paliativni oddelek na UKC, vendar roka, ko bi se to zgodilo, Hojker ni navedel.

Paliativni oddelek potrebuje tudi za to posebej usposobljene zdravnike."Paliativna oskrba ne skrajšuje življenja oziroma povzroča prezgodnje smrti, ima način, ko se smrt ne sme odlagati, ko se spozna, da so vsi nadaljni ukrepi za ozdravljenje samo še breme za bolnika," pravi Majda Benedik Dolničar.

Paliativni oddelek le na Onkološkem inštitutu

Po podatkih ministrstva za zdravje imamo v slovenskih bolnišnicah oddelek akutne paliativne oskrbe na Onkološkem inštituti (OI), drugače pa so zagotovljene postelje za paliativne bolnike na negovalnih oddelekih – na Golniku, Jesenicah, in tudi v drugih bolnišnicah, kjer imajo negovalne bolnišnice. Po poročilu, ki je bilo oddano na EAPC, je v Sloveniji deklariranih 16 timov.

"Znotraj Onkološkega inštituta ima Oddelek za akutno oskrbo šest postelj, ki so večinoma ves čas zasedene, vendar je oskrba teh šest bolnikov v danem trenutku le manjši del celotnega obsega dela. Paliativnih bolnikov je na Onkološkem inštitutu vsekakor vsakodnevno več, vendar le ti ustrezno podporo in zdravljenje prejmejo tudi na kateremukoli drugemu kliničnemu oddelku," razlaga Maja Ebert Moltara, vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo OI.

"Poudarim pa naj, da so dobrobiti paliativne oskrbe znotraj sten Onkološkega inštita res dobro
prepoznani, žal pa vse povsod temu ni tako," dodaja Ebert Moltara.

Popolna mreža le na Gorenjskem, druge regije podhranjene

"Razvoj paliativne oskrbe v Sloveniji je regijsko usmerjen – popolna mreža deluje na Gorenjskem, vse ostale regije pa so bolj ali manj podhranjene – v organizacijskem smislu, kadrovskem, glede na farmacevstko mrežo. Glavne ovire v posameznih regijah so prepoznane, v nadaljevanju je potrebno izdelati načrte za vsako regijo posebej," ugotavljajo na ministrstvu za zdravje.

Zdravstveni sistemi paliativne oskrbe se med državami razlikujejo. Slovenski državni program in njegovo izvajanje se najbolj zgleduje po nemškem in avstrijskem modelu, ki predvideva
mobilne paliativne enote. Vloga le teh je strokovna pomoč bolnikom (in svojcem) na domu, in hkrati razbremenitev družinskih zdravnikov (kadar je to potrebno – težji primeri). Sekundarni in terciarni centri z akutnimi paliativnimi oddelki pa služijo kot pomoč pri obravnavati težav, ki potrebujejo bivanje v bolnišnicah.

"S takim sistemom bi lahko zagotovili obravnavo bolnikov tam, kjer si to največkrat želijo – doma, hkrati pa jim v primeru neobvladljivih težav, ki jih morda doma ni mogoče urediti nudimo tudi oporo in pomoč v bolnišnici. V Sloveniji imamo tak sistem že deluje v zgornji Gorenjski regiji, kjer že deluje paliativni mobilni tim in kjer je tak sistem obravnave zelo dobro sprejet. Drugod po Sloveniji mobilnih timov ni, imamo pa nekaj enot za paliativno," pravi Ebert Moltara.

Socialna pomoč svojcem

"Težišče paliativne oskrbe ni usmerjeno v bolnišnice. Bistvo je, da se bolnikom, ki si tega želijo in imajo možnost, omogoči tovrstna oskrba v domačem okolju.  V ta namen je potrebno okrepiti področje socialne pomoči svojcem – negovalni dopusti, število negovalk na domu, poskrbeti za enakomerno dostopnost teh negovalk. Sicer državni program glede na izkušnje iz tuijine opredeljuje 150 -100 postelj," pravi Mateja Lopuh, državne koordinatorica paliativne oskrbe v Sloveniji.

Kaj je paliativna oskrba: