Ukinili bi podružnične šole

Foto: Žurnal24 "Po deležu BDP za izobraževanje smo v OECD v sredini, prav tako po rezultatih me
Podružnice. V še neobjavljeni študiji OECD stoji predlog o ukinitvi osnovnošolskih podružnic. Dvig znanja. V pripravi projekt za izboljšanje bralne pismenosti, šibke točke naše šole.
Oglej si celoten članek

"Slovenija ima kakovostno predšolsko, osnovnošolsko in srednješolsko ureditev, rezultati so zelo dobri," se je na kritiko razvojnega ministra Mitje Gasparija odzval šolski minister Igor Lukšič.

V sredinem Omizju na TV SLO 1 je Gaspari namreč omenil še neobjavljeno študijo Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je pokazala, da Slovenija v primerjavi z državami OECD nadpovprečno vlaga v osnovno in srednje šolanje, izplen znanja šolajočih se pa je podpovprečen. Kot je za Žurnal24 povedal Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), študija prinaša predlog o ukinitvi dragih podružničnih šol.

Rezultati Pisa 2009
• Bralna pismenost. Dosega jo 79 odstotkov slovenskih 15-letnikov, v OECD 81 in v EU 82 odstotkov.
• Matematična pismenost. Dosega jo 80 odstotkov slovenskih dijakov, v OECD 78 in v EU 77 odstotkov.
• Naravoslovna pismenost. Dosega jo 85 odstotkov slovenskih dijakov, v OECD in EU 82 odstotkov.

Lukšič: Smo v zlati sredini
"V OECD so denimo plače naših učiteljev med najnižjimi, smo na 24. mestu med 32 državami OECD, ki so bile vključene v raziskavo, po deležu bruto domačega proizvoda (BDP) za izobraževanje pa je Slovenija na 16. mestu," je nadaljeval Lukšič. Pristavil je, da se je po rezultatih mednarodne raziskave znanja Pisa 2009 Slovenija znašla na sredini, na 32. mestu od skupno 65 sodelujočih držav.

Visok standard stane
Po besedah šolskega ministra pa delež sredstev za šolstvo dejansko nesorazmerno bremenijo podružnice k osnovnim šolam. "Poleg tega imamo Slovenci visoko pokritost otrok v vrtcih, subvencionirano prehrano, športne dvorane in šolo v naravi; toda za vse to smo se zavestno odločili," je pojasnil Lukšič in sklenil: "Kakovost dela v šolah se zato ne preslikava enodimenzionalno v rezultate Pise. Šola je veliko širši prostor, ker gre za celoto osebnosti in predvsem za vzgojo."

Glede na vloženi evro v osnovne in srednje šole imamo v primerjavi z drugimi državami v OECD podpovprečen izplen znanja.
Mitja Gaspari, minister za razvoj

Denarja je za vse manj
"Minister Gaspari bi pravzaprav moral podčrtati, da delež sredstev za izobraževanje pri nas pada, in to na vseh ravneh," pa je na Gasparijevo kritiko odgovoril Štrukelj. Kot je dejal, Slovenija na nekaterih področjih osnovnošolskega izobraževanja odstopa navzgor: "Denimo v naravoslovju smo boljši tudi od držav, ki v izobraževanje vlagajo bistveno več, na primer od Norveške in Švedske."

Po njegovem mnenju izjava ministra Gasparija kaže, da bi del sredstev vzel osnovnim šolam in ga namenil denimo terciarnemu izobraževanju. "Res je, da je za visokošolsko izobraževanje treba več denarja, toda ne na račun osnovnošolskega," je sklenil Štrukelj.

Izjava ministra Gasparija kaže, da bi osnovnim šolam vzel del sredstev in ga namenil visokošolskemu izobraževanju.
Branimir Štrukelj, glavni tajnik sindikata Sviz

Učitelji se bodo učili učiti
S šolskega ministrstva so sporočili, da je v pripravi celovit projekt, ki bo vključeval delo s šolami, v katerih učenci izkazujejo nizke dosežke pri nacionalnem preverjanju znanja ob koncu osnovne šole. Projekt bo vključeval tudi dejavnosti za izboljšanje bralne pismenosti, ki je po raziskavi Pise 2009 najšibkejše področje našega šolskega sistema. Nosilec projekta bo zavod za šolstvo, podrobnosti pa bodo znane konec februarja.

"Za projekt bomo poskušali pridobiti tudi sredstva iz Evropskega socialnega sklada," so sporočili s šolskega ministrstva.

 

 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.