Devetintridesetletni Ljubljančan Mikan Likar je bil od leta 2008 do lani že osemkrat obsojen zaradi premoženjskih kaznivih dejanj, njegov 42-letni someščan Sebastjan Heine pa dvakrat. Specialna povratnika sta si včeraj prislužila novo zaporno kazen, tokrat z vlomoma v specialistično ambulanto Hippocratis Medico v Peričevi ulici ter, s pomočjo neznanega pajdaša, v Nadškofijo Ljubljana na Ciril Metodovem trgu. In to medtem, ko sta nadškof Stanislav Zore in škof Franc Šuštar mirno spala.

Blagajna je bila prazna

Podviga sta si sledila v nekajurnem razmaku. Po obtožnici sta se najprej, v nedeljo, 25. avgusta lani, lotila ambulante. Heine naj bi z izvijačem in montirnim železom odprl vhodna vrata in preiskal prostore, Likar pa prevzel vlogo stražarja. Toda v ordinaciji ni bilo nič dovolj vrednega zanju, blagajna pa prazna. Povzročila sta le za 4725 evrov škode na vhodnih vratih.

Očitno razočarana zaradi truda brez poštenega plačila naj bi že v ponedeljek, 26. avgusta, malo po drugi zjutraj, v družbi omenjenega neznanca obiskala nadškofijo. S silo teles naj bi odprli stranska dvokrilna vrata, ki se brez dodatnih zapahov odpirajo daljinsko, in na dvorišču podobno vdrli še skozi garažna. Ni čisto jasno, zakaj naj bi zatem ob 2.20 odšli, a vsekakor naj bi se 40 minut kasneje vrnili.

Po obtožbi so vstopili v prvo nadstropje, na stopnišču preplezali ograjo, da so se izognili zaklenjenim kovinskim vratom, in se povzpeli v drugo nadstopje, kjer imata spalnici Zore in Šuštar.

Medeninasta in s kamni okrašena palica

Seveda ju niso motili, ampak si raje ogledali odklenjeno knjižnico. Tam so si prisvojili Zoretov palij, to je bel volnen trak, na katerem so črni križi, nosijo pa ga papež in nadškofi, ter pozlačen prstan in medeninast, s kamni okrašen zgornji del škofovske palice, oboje nekoč last pokojnega nadškofa Alojza Urana. Ukradenih predmetov policisti niso našli, njihovo vrednost, sploh palija, ki ima predvsem simbolni pomen, pa je bilo težko določiti. Nazadnje so jo ocenili na 2110 evrov.

Heineja in Likarja, ki sta v priporu od 2. septembra lani, so obremenili predvsem posnetki videonadzornih kamer v ambulanti, fotografije, ki jih je tam naredil očividec, in pričanje kriminalistke, ki ju je na njih prepoznala, saj ju je že večkrat obravnavala. Vlomilce so posnele tudi kamere v nadškofiji, kjer so našli le Likarjeve biološke sledi.

Očiten primer narkomanske kriminalitete

Motiv tatvin je razviden iz včerajšnjega pričanja sodnega izvedenca za psihiatrijo dr. Petra Preglja o Heinejevem duševnem stanju: "Sočasno sta prisotni psihična motnja zaradi sindroma odvisnosti od več psihoaktivnih snovi in neopredeljena osebnostna motnja. Zavoljo obeh je bila sposobnost razumevanja in obvladovanja v času kaznivega dejanja zmanjšana, vendar ne bistveno."

Tudi Likarjev zagovornik, odvetnik Marko Makuc, je jasno povedal: "Pred seboj imamo očiten primer narkomanske kriminalitete, ki pa je izvrševana iz manj zavržnih razlogov. Odvisnost je resna bolezen, pri kateri ne gre za okoriščanje, temveč zadovoljevanje osebnih potreb."

Tožilka Tatjana Verbič Šulgaj je za vsakega obtoženca predlagala kazen dveh let zapora, Makuc se je zavzel za veliko nižjo: "Glede ambulante predlagam oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Moj klient je res stal zunaj, medtem ko je nekdo vlamljal, a to še ni kaznivo dejanje. Če pa bi res stražaril, je to le pomoč pri kaznivem dejanju. In glede nadškofije: ni šlo za vlomno, ampak navadno tatvino, saj vstop ni zahteval premagovanja 'večjih ovir', le močnejši potisk, kot pri vstopu v to stavbo (mislil je na težka vhodna vrata ljubljanskega sodišča, op. a.). Za to kaznivo dejanje predlagam tri mesece zapora."

Subjektivne zaznave policistke

Odvetnica Tadeja Černivec je poudarila, da na kraju kaznivih dejanj niso našli bioloških sledi njene stranke Heineja, videoposnetki in fotografije pa da so slabe kakovosti. Zato je predlagala postavitev izvedenca za prepoznavo, a jo je okrožna sodnica Ana Klampfer Binder zavrnila. "Da je šlo za Sebastjana Heineja, izhaja iz subjektivnih zaznav policistke, kar pa ne more zadostovati za obsodbo. Ta mora temeljiti na najvišjih dokaznih standardih. Predlagam oprostitev," je zaključila Černivčeva.

Sodnica Klampfer Binderjeva je odločila, da so dokazi dovolj prepričljivi, in Heineju ter Likarju za nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine izrekla po leto in pol zapora, jima podaljšala pripor, in ju, ker sta bila oba na socialni podpori, oprostila stroškov postopka. Likarju je zatem kazen skupaj s prejšnjo, sedem mesecev zapora, zaokrožila na enotni dve leti. Ambulanti in nadškofiji bosta morala tudi povrniti škodo. Odvetnik Makuc je že napovedal pritožbo.

dezurni@styria-media.si