Za oba navedena naj sploh ne bi še nikoli slišal. "Gospod Schneider svojih navedb ob pisanju knjige ni preverjal niti pri meni niti pri komurkoli drugem, ki je bil v času osamosvojitve in po njej v Sloveniji odgovoren za promet in tranzit orožja ter vojaške opreme," je zapisal Janez Janša. Vse skupaj naj bi ga spominjalo "na nastajanje znanega izdelka Magnusa Berglunda in Blaža Zgage o Patriji".

"Kot minister za obrambo sem bil eden od podpisnikov dovoljenj za promet in tranzit vojaške opreme in orožja in vsa tovrstna podpisana dovoljenja so še vedno v arhivu ministrstva za obrambo," je pojasnil. Zanikal je, da bi bil kdaj osebno navzoč v Luki Koper, ko so tam pristajale in se raztovarjale ladje z orožjem in vojaško opremo. Za vsak tranzit orožja in vojaške opreme za potrebe Republike Hrvaške pa je po njegovih besedah moralo poleg ministrstva za notranje zadeve Slovenije in drugih pristojnih organov ustrezno soglasje podati tudi ministrstvo za obrambo sosednje države.

"Obveščevalne službe so v nekaj primerih odkrile poskuse tranzita orožja in vojaške opreme mimo zakonitih poti in postopkov in vedno je bila sprožena preiskava, v katerih pa ni nihče odgovarjal,"  dodaja.

"Pozivam vlado in ministrstvo za obrambo, naj umakneta oznake zaupnosti in objavita celovito poročilo o prometu in tranzitu orožja, ki je bilo leta 1993 narejeno na zahtevo takratnega predsednika vlade dr. Janeza Drnovška," še piše Janša. Omenjeno poročilo naj bi vsebovalo vse podatke o uvozu in izvozu orožja. Janša dodaja, da levica poročila ne želi objaviti, ker se boji "razprave o tem, zakaj je Slovenija leta 1991 sploh morala kupovati orožje oziroma zakaj je poražena komunistična oblast maja leta 1990 dopustila njeno razorožitev".