"Kriza na Cipru je že novica preteklega tedna. Nova država, zaradi katere smo lahko v skrbeh, je Slovenija. Mala bivša jugoslovanska država, ki se nahaja med Italijo, Madžarsko in Hrvaško in je poznana po svojih smučarjih in Slavoju Žižeku, ima za seboj zelo slab teden, težak teden, potem ko so donosi na slovenske obveznice v petek zjutraj znašali 5,4 odstotka," piše Washington post in dodaja, da se Slovenija nahaja v nevarnem območju, ki pa še vedno ni tako kritičen kot ciprske obveznice s sedmimi odstotki.

Kranjec zavrača očitke

V članku navajajo tudi ugotovitve guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca, ki meni, da ni nujno, da bo Slovenija res potrebovala pomoč. Situacija je, po njegovem mnenju ni tako resna kot na Cipru, saj tam depoziti v ciprskih bankah predstavljajo 800 odstotkov BPD, za razliko od 125 odstotkov v Sloveniji.

Slovenija temeljila na kreditiranju

Pišejo, da je Slovenija država z majhnim gospodarstvom, ki pa je močno vezano na izvoz, in je po vstopu v evro območje beležilo visoko rast. Vendar je ta temeljila predvsem na kreditiranju in ne na kapitalski osnovi, zato je Slovenija zašla v dolgove. Po raziskavi EU, ki jo med drugim navajajo, se je leta 2007 zadolženosti privatnega sektorja povečala za 23,5 odstotkov, nefinančnega zasebnega sektorja pa kar za 40 odstotkov. In ko je leta 2008 prišlo do krize, je tako večina posojil postala tako imenovanih slabih kreditov.

Banke niso sposobne kreditirati

Izpostavljajo tudi poročilo IMF, v katerem je zapisano, da podaljševanje recesije v Sloveniji podaljšujejo negativna povezava med finančnimi težavami, fiskalno konsolidacijo in slabimi rezultati gospodarskih družb. Izpostavil je tudi, da Tri največje slovenske banke niso sposobne kreditirati gospodarstva. Delež neodplačanih posojil, pa se je iz 15,6 odstotka v letu 2011, povečal na 20,5 odstotka v letu 2012. Skoraj tretjina teh pa so zasebna podjetja.

Janši je uspelo zategniti pas

Ameriški časnik se dotakne tudi zdaj že nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše. Pravijo, da je s sprejetjem varčevalnega paketa močno zarezal v socialo in javni sektor, ker je želel javni dolg znižati na 3,5 odstotke. To pa mu je po njihovem mnenju tudi uspelo, vendar le brez upoštevanja visokih stroškov dokapitalizacij bank in tega, da se je zaradi varčevanja zmanjšala tudi davčna osnova.

Zaradi Bratuškove se lahko viša donos obveznic

Pozabili pa niso niti na novo predsednico vlade Alenko Bratušek. Zapisali so, da je dala jasno vedeti, da se bo bolj posvečala rasti gospodarstva, kot zmanjšanju dolga. Zato menijo, da bi takšno prepričanje lahko vodilo do nižanja bonitetnih ocen in višanja donosov slovenskih obveznic.

Bratuškova: Primerjave s Ciprom niso primerne

Bratuškova je danes na sprejemu pri predsedniku države Borutu Pahorju dejala, da novo vlado čaka trdo delo, a se tega ne bojijo. Po njenih besedah namreč vedo, da bo preprek veliko, a so se pripravljeni soočiti z njimi.

Poudarila je, da je Slovenija stabilna država in da "kakršne koli primerjave s Ciprom v tem delu in času niso potrebne niti primerne". Po njeni oceni Slovenija lahko svoje težave, tudi javnofinančne, rešuje sama.