Bil je eden najbolj vsestranskih slovenskih ustvarjalcev, na ljubljanski Filozofski fakulteti je predaval zgodovino francoske književnosti in bil minister za kulturo v prvi slovenski vladi.

Capuder se je rodil leta 1942 v Ljubljani. Diplomiral in doktoriral je na romanskem oddelku Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je nato kot docent in profesor 30 let predaval zgodovino francoske književnosti. Študijsko se je izpopolnjeval v Franciji, na univerzah v Nancyju in Aix-en-Provence.

Že zgodaj je začel pisati poezijo, nato pa se je posvetil prevajanju integralne Dantejeve Božanske komedije in jo po desetih letih končal leta 1972. Zanjo je prejel Sovretovo nagrado, doživela je tri ponatise. Sledili so še drugi prevodi, med drugim Petrarca, Camoes, Teilhard de Chardin, Ernesto Sabato in Kierkegaard.

Zatem se je posvetil romanu. Njegov prvenec Bič in vrtavka iz leta 1975 je vzbudil nezaželeno pozornost cenzure takratne države in bil umaknjen iz prodaje. V svoji romaneskni trilogiji Rapsodija 20, Iskanje drugega in Reka pozabe, ki je izšla med letoma 1982 in 2005, je izpisal fresko Slovencev v 20. stoletju.

Minister v prvi slovenski vladi

Po osamosvojitvi Slovenije se je podal v politične vode. Bil je poslanec v parlamentu in minister za kulturo v prvi slovenski vladi med letoma 1990 in 1993. Nato je bil veleposlanik v Parizu in Rimu. Vmes se je neprekinjeno posvečal pedagoški, znanstveni in literarni dejavnosti.

Med objavami so pri Mohorjevi založbi izpostavili še knjige Mozaik svobode, Pariški dnevnik, Slovenija brez meja, Henri Bergson, intuicija in misel, Rimski soneti, Povest o knjigah, za katero je prejel Rožančevo nagrado, in Zamrznjene besede.

Capuder je bil član evropske Akademije v Salzburgu, odlikovan je bil s francosko legijo časti in z italijanskim viteškim križcem.