Dolničar, rojen avgusta 1921 v Šujici pri Polhovem Gradcu, je umrl v 91. letu starosti, so sporočili iz Zveze borcev, ki jo je Dolničar pred leti tudi sam vodil. Kot je zapisano na spletni strani Wikipedia, je junija 1942 s partizanskim imenom Januš stopil v Dolomitski odred in se od navadnega borca povzpel do naziva komandirja 1. čete 2. bataljona Dolomitskega odreda. Nato je večkrat menjal enote, v tem času pa je med različnimi položaji zasedal tudi naziv političnega komisarja.

Po vojni je ostal v vojski, in sicer je bil na vidnih položajih v vojnem letalstvu. Leta 1979 je postal generalni sekretar predsedstva SFRJ, na tem položaju pa ostal do upokojitve 1982. Maja 1990 je bil izvoljen za predsednika Zveze združenj borcev NOB Slovenije; ta položaj je zasedal do novembra 2003. Leta 1992 ga je takratni predsednik Milan Kučan odlikoval z zlatim častnim znakom svobode.

Dolničar je tragedijo druge svetovne vojne, ki je razdelila slovenski narod, doživljal tudi znotraj družine. Medtem ko sta bila dva njegova brata partizana, je bil tretji član vaških straž in kasneje v Slovenskem domobranstvu.