V 93. letu starosti je umrl Matjaž Kmecl, poroča Delo. Bil je slovenist, literarni zgodovinar, politik in akademik.
Rodil se je leta 1934 v Dobovcu pod Kumom. Gimnazijo je obiskoval v Celju, nato pa diplomiral na slavistiki, kjer jer leta 1970 zagovarjal tudi doktorsko disertacijo Uvod v razlago sodobne slovenske novele. Leta 1977 je postal izredni profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti, nato pa je bil leta 1982 izvoljen za rednega profesorja. Med letoma 1977 in 1979 je bil dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Deloval je kot tajnik Slavističnega društva Slovenije, bil je sourednik revije Problemi in urednik revije Jezik in slovstvo. Objavljal je literarne kritike, sodeloval pri različnih skupinskih raziskovalnih projektih. Napisal je Malo literarno teorijo, ki je strokovni priročnik za poučevanje književnosti v osnovnih in srednjih šolah.
Med letoma 1986 in 1990 je bil predsednik sveta Borštnikovega srečanja, po letu 1986 pa tudi predsednik sveta Mladinske knjige. Bil je tudi predsednik sveta Triglavskega narodnega parka in predsednika sveta SNG Drama Ljubljana. Od leta 1997 je bil izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), leta 2003 pa je postal njen redni član.
Med njegovimi najbolj znanimi dramskimi deli so Lepa Vida ali problem svetega Ožbalta, Friderik z Veroniko ali danes grof Celjski in nikdar več ter Mutasti bratje.
Med letoma 1982 in 1986 je bil član izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije in predsednik Republiškega komiteja za kulturo, po letu 1982 član CK ZKS in od 1986 njegovega predsedstva. V letih 1990–92 je bil neposredno izvoljeni član Predsedstva RS.
Ukvarjal se je tudi z žlahtenjem vrtnic. Med novimi sortami, ki jih je vzgojil, so sorte Prešern, Trubar, Čajkovski, Astrid Lindgern, da Vinci in Ljubljana.