V 78. letu starosti je umrl slovenski akademski slikar Ludvik Pandur. Po poročanju časnikov Večer in Delo je novico o njegovi smrti na enem od družbenih omrežij danes sporočila njegova hči, plesalka Ana Pandur Predin.
Ludvik Pandur se je rodil 12. avgusta 1947 v Slovenj Gradcu v meščanski družini iz Lendave. V njegovem otroštvu so se z družino preselili v Maribor, kjer se je šolal do zaključka gimnazije.
Slikarstvo mu je bilo pregovorno položeno v zibko, saj sta bila slikarja tudi očetov stric in oče Lajči Pandur. Namesto bolj predvidljive izbire ljubljanske akademije, kjer so poučevali očetovi zagrebški kolegi, se je odločil za študij slikarstva na akademiji v Zagrebu, da bi se "vrnil k izviru", saj je tam izobrazbo pridobil že oče.
Po zaključku študija slikarstva se je v Zagrebu pridružil mojstrski delavnici slikarja Krsta Hegedušića. Po očetovi smrti leta 1973 se je vrnil v Maribor, kjer ob rednih prekinitvah s potovanji v tujino in kolonijah po Sloveniji plodovito ustvarjal v ateljeju na Maistrovi ulici. Od prve samostojne razstave v mariborskem Razstavnem salonu Rotovž leta 1971 se je predstavil na številnih razstavah doma in v tujini, od Ljubljane, Pirana in Ptuja do New Yorka, Münchna in Madrida.
Leta 2018 je Ludvik Pandur prejel Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, najvišje priznanje na področju kulture Mestne občine Maribor.
Priljubljen profesor
Do upokojitve je bil priljubljen profesor na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Od leta 1980 je bil poročen z modno oblikovalko Boženo Pandur, je objavljeno na spletni strani Umetnostne galerije Maribor (UGM).
Kot je ob veliki retrospektivni razstavi Pandurjevih del v UGM leta 2021 zapisal kustos Jure Kirbiš, "slikarjevo delo zaznamujejo večna prehajanja med figuro in krajino, med mimetičnostjo in abstrakcijo, med liričnim in epskim, med intimnim in mitološkim".
"Pandur se z izjemno senzibilnostjo odziva na razpoloženjska stanja svoje okolice, od domačega Maribora do številnih potovanj. Navdih črpa iz skrivnostnosti mariborskega parka in izobilja mariborske tržnice, pokrajin razbeljene Kastilje in romantične južne Bavarske, londonskega Soha in newyorškega Manhattna. Je izjemen erudit, velik poznavalec kanona zahodne umetnosti, prvenstveno slikarstva, ob tem pa še mitologije in književnosti," poezije in glasbe, filma in fotografije," je med drugim še zapisal kustos.