V 97. letu starosti je umrla esejistka, pisateljica, prevajalka, pedagoginja in kulturna delavka Zora Tavčar, ki je bila ena vidnejših ustvarjalk slovenske književnosti v Italiji, poročajo mediji.
Rodila se je 2. oktobra 1928 v Loki pri Zidanem Mostu. Gimnazijo je obiskovala v Mariboru, na Dunaju in v Ljubljani, kjer je leta 1947 maturirala na poljanski gimnaziji. Diplomirala je na ljubljanski univerzi iz svetovne književnosti z literarno teorijo in slovenskega jezika s književnostjo, se preselila na Tržaško in doktorirala na katoliški univerzi v Milanu.
Leta 1952 se je poročila s pisateljem Alojzom Rebulo in se preselila na Opčine pri Trstu. Do upokojitve leta 1988 je poučevala na slovenskih srednjih šolah.
Kot piše na spletni strani Društva slovenskih pisateljev, je literarno pot začela s poezijo. Pesmi je objavljala v Mladinski reviji, Besedi, Novih obzorjih, Zalivu, Tokovih, Mladiki in Galebu, leta 2001 pa je izšla pesniška zbirka Ko se ptički prebude: pesmi za otroke in otroške duše.
Nato je prešla na kratko prozo in jo objavljala revialno, največ v Mladiki, zbrala pa tudi v knjigi Ob kresu življenja. Pisala je tudi radijske igre in mladinska besedila.
Za tržaški radio je pripravila vrsto serijskih oddaj in dramatizirala pomembna prozna dela. Urejala je revijo Galeb, sodelovala je pri šolskih učbenikih na Tržaškem in prevajala dela iz svetovne literature. Izdala je knjigo mladostnih spominov Veter v laseh, knjigo o ženskih imenih Poklical si me po imenu in zbrala pogovore z znamenitimi Slovenci doma in po svetu Slovenci danes.
Raziskovala je emigrantske književnosti in sodelovala pri antologiji emigrantske literature Pod južnim križem in pri knjigah Slovenske akademije znanosti in umetnosti Slovenska književnost v zdomstvu. Bila je članica Društva slovenskih pisateljev.