Glavna cesta skozi Trebnje, ki je zdaj še regionalna, kar pomeni, da zanjo skrbi država, je zaradi gradnje avtoceste močno načeta. Trebanjce skrbi, da jim jo bo država takšno tudi predala, ko bo po dokončanju avtoceste postala občinska. Poleg tega tudi nimajo zagotovil za obljubljeno prenovo zdajšnje H1.
Le ustna obljuba
“Nimamo nobenega pisnega dokumenta oziroma dogovora – razen ustnih z Direkcijo Republike Slovenije za ceste (DRSC), da naj bi država glavno cesto skozi Trebnje prenovila, preden bo postala občinska,” pove Dejan Smuk, predsednik Društva za razvoj Občine Trebnje (Drot), tudi član Civilne iniciative za varovanje interesov občanov ob izgradnji avtoceste mimo Trebnjega (CI). Občina bi po njegovem morala poskrbeti, da država cesto preplasti, dokler so izvajalci gradnje avtoceste še tukaj, saj bo prenova tako lažja, hitrejša in cenejša.
Komisija dela, učinkov ni
Občinska komisija za spremljanje gradnje avtoceste, ki jo vodi Vinko Ribič, pa po Smukovem mnenju, čeprav dela dobro, ne more biti učinkovita, saj vodstvo občine njenih sklepov ne uresničuje. Župan Alojz Kastelic na naš klic za pojasnilo ni odgovoril, Ribič pa nam je povedal, da predmet nadzora komisije niso državne ceste, temveč občinske, in zato tudi ne nadzirajo poškodb glavne ceste skozi Trebnje. “Za potrebe gradnje avtoceste nadziramo vožnjo po lokalnih in drugih javnih poteh, kar zadeva regionalne ceste, pa smo tudi že opozarjali DRSC, da se pojavljajo luknje in poškodbe,” pove Ribič.
H1 še naprej smrtna?
Za hitro cesto H1 so leta 2006 na fakulteti za gradbeništvo po naročilu DRSC, kot pojasni Smuk, pripravili študijo obremenjenosti ceste, ko bo ta postala regionalna. “Študija je pokazala, da je treba vse nadvoze na delu mimo Trebnjega, teh je pet ali šest, spremeniti v nivojska križišča ali krožišča in cesto zožiti, sicer bo dovoljevala prehitro vožnjo. Na preostali širini naj bi zgradili pločnik in kolesarsko stezo,” razloži Smuk.
Drot in CI zato pozivata k upoštevanju študije, sicer bo, kot pravijo, zdajšnja H1 ostala cesta smrti.