Uredba o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih v organih državne uprave, ki jo je vlada sprejela prejšnji teden, predvideva sprva neformalno reševanje težave, zatem pa je predstojnik državnega organa dolžan ukrepati in zaščititi delavca. Generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl je izpostavil preventivno vlogo uredbe, zlasti z informiranjem. "Namen uredbe je zmanjševanje potencialnih primerov nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu. S samim zavedanjem in ustreznim informiranjem bodo ljudje, ki so bili trpinčeni, videli, kje so bile kršene njihove pravice. Tisti, ki to počnejo, pa jim je jasno povedano, česa ne smejo," je ob predstavitvi uredbe poudaril Cvikl.

Po njegovih besedah je pomembna zlasti vloga predstojnika organa, ki je zavezan zaščititi pravice zaposlenega, izpostavil pa je tudi vlogo neformalnega reševanja težave. "Uredba je kratka, a pove vse. Tudi neformalno reševanje te težave pomeni, da je jasen ne ne," pravi generalni sekretar vlade. Ob tem je prepričan, da so vsi ukrepi za storilca potencialno hudi. Ukrepati v skladu z disciplinsko odgovornostjo, izreči ukrep redne ali izredne odpovedi pogodbe so ukrepi, ki povedo, "da je vlada s sprejemom uredbe mislila resno, da z uredbo učinkovito varuje dostojanstvo zaposlenih v državni upravi".

Sprejeta uredba sicer v vsakem državnem organu predvideva tudi svetovalca za informiranje glede nasilja na delovnem mestu, ki bo določen znotraj že zaposlenih, ter posebno komisijo, ki bo določena ob posameznem primeru nadlegovanja ali trpinčenja. Slednja bo ugotavljala, ali je prišlo do nasilja ali ne.