V predsedniško tekmo ste stopili že zelo zgodaj. Ali menite, da imate zaradi tega kaj več prednosti pred svojimi protikandidati?
Ljudje so zgodnjo odločitev pozdravili. Vesel sem, da sem lahko srečal toliko ljudi. Tu vidim nekaj prednosti.

Med vašimi protikandidati izstopata predvsem nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari in izkušeni diplomat Danilo Türk. Se jih morda kaj bojite in kakšno taktiko boste v predvolilnih soočenjih ubrali, če bi oni morda naleteli na eno izmed vaših šibkih točk?
Na druge kandidate gledam s spoštovanjem in skozi kriterije, ki se mi zdijo bistveni za predsednika države. Predsednik naj bo dejaven udeleženec osamosvajanja, imeti mora bogate politične izkušnje doma in predvsem v Evropi. Imeti mora osebnostne lastnosti, kot so socialni čut, sposobnost povezovanja in predvsem poštenje, ki je osnova zaupanja.

Imate kar veliko izkušenj v slovenski politiki. Med drugim ste bili tudi prvi predsednik vlade po osamosvojitvi države. Kaj boste, če boste izvoljeni, najprej poskušali popraviti, spremeniti? Kaj ste v teh letih opazili, da bi bilo treba nujno spremeniti?
Že kot predsednik osamosvojitvene vlade sem dokazal, da lahko uspešno združujem slovenske potenciale. V vlado sem povabil tudi ministre, ki niso bili člani Demosovih strank. Po vstopu v Evropsko zvezo potreba po slovenskem seštevanju ni manjša. Želim soustvarjati ozračje, ki bo pomenilo več združevanja slovenskih ustvarjalnih potencialov. V tem smislu želim delati za višjo politično kulturo. Pozdravljam različnost, ne želim pa si razdeljenosti. Želim delati za slovensko odličnost na političnem in tudi na drugih področjih, kjer lahko predsednik kaj prispeva. Še posebno pa bi se rad na začetku posvetil politični enotnosti slovenskega političnega vrha, ki je potrebna navzven in navznoter. Brez tega si ne predstavljam uspešnega reševanja odprtih vprašanj s Hrvaško, pa tudi ne uspešnega predsedovanja EZ.

Ali morda opažate kakšne negativne trende v Evropi in katerih bi se morali bati v Sloveniji (npr. nestrpnost do drugačnih, nasilje)? Na kaj bi morali biti v Sloveniji pozornejši in kaj lahko za to naredi predsednik države?

Po Peterletovem mnenju se bo Evropa nadaljevala kot uspešen projekt samo, če bomo pri bistvenih vprašanjih sposobni enotne govorice. © iStock

V Evropi se zadnje čase pojavlja več antisemitizma in homofobije, kar odločno obsojam. Za vso Evropsko zvezo je ta čas pomembno, da se z novo pogodbo pripravimo na učinkovito delovanje razširjene EZ in da v bližnji prihodnosti končamo proces združevanja Evrope, ki še ni dokončan. Doživljamo kritične čase v globalnem okviru, kar pa ne pomeni, da se mora Evropa vrniti k nacionalnim egoizmom, ampak se mora še bolj posvetiti komunitarni metodi. Sodobnih izzivov, kot so klimatske spremembe, terorizem, migracije, ključni zunanjepolitični problemi, vprašanje zdravja ali vprašanje energije, ne moremo reševati samo kot posamezne nacionalne države, ampak skupaj. Tako je tudi pričakovanje državljank in državljanov. Evropa se bo nadaljevala kot uspešen projekt samo, če bomo pri bistvenih vprašanjih sposobni enotne govorice. Odkar nismo več preglasovana provinca, ampak svobodni soustvarjalci združene Evrope, ima tudi predsednik Slovenije večjo vlogo. Tudi on mora kot najvišji predstavnik države razmišljati o Sloveniji najprej v evropskem kontekstu in na svoji ravni skrbeti, da se bo glas Slovenije v Evropi tudi slišal.

Zadnja leta ste veliko časa preživeli tudi v Bruslju kot evropski poslanec. Kje bi morala Slovenija po vašem mnenju graditi svojo prepoznavnost? Ali z gradnjo nenavadnih stavb ali na primer s slovenskimi avtohtonimi živalmi (npr. kranjsko čebelco)?
Izhajati moramo iz bistvenih elementov naše identitete, naj gre za zgodovino, družbo ali naravo. Naš prispevek k Evropi je že v tem, da smo na tem prepišnem delu Evrope razvili odpornost preživetja in globok smisel za kulturo. Želel bi si, da bi k prepoznavnosti Slovenije čim bolj prispevale nove, dobre slovenske ideje, izdelki ali storitve vrhunske kakovosti in pridelava zdrave hrane. Ob tem sploh ne dvomim v moč naših umetnikov in športnikov.

Se boste kot predsednik države, tako kot zdajšnji predsednik Janez Drnovšek, tudi vi podali v reševanje kakšnih mednarodnih kriz ali menite, da je najprej treba urediti stvari doma?
Predsednik ima naloge navzven in navznoter. Podpiral bom angažiranje slovenske politike na zunanjepolitičnem področju, kjer bo tak interes. Ključno se mi zdi, da se Slovenija uveljavi in izkoristi svoje možnosti znotraj Evropske zveze, zunaj nje pa me zanimajo predvsem države, ki so naši pomembni gospodarski partnerji ali partnerji na področju znanosti. Posebno me zanimajo države, v katerih živi večje število Slovencev. Ne razmišljam o soloakcijah.

Ali se boste kot predsednik države, če boste izvoljeni, še naprej toliko pojavljali med ljudmi? Je morda pričakovati kakšne novosti, kot na primer tedenske novinarske konference, na katerih bi poročali o svojih dosežkih in nadaljnjih dejanjih?
Ohraniti želim odprt stik z ljudmi. O konkretnih idejah pa malo pozneje.

Ali podpirate idejo, da bi imel predsednik države v Sloveniji svojo rezidenco?
Ne gre za moje osebno vprašanje, ampak za državo. Predsednik države praviloma ima rezidenco.  

Ali menite, da se na ta način predsednik oddaljuje od državljanov?
Če ima prostor, kjer lahko sprejme državljane, ne.

Poleg igranja na orglice je vaša strast tudi letenje z manjšim letalom. Ste morda imeli kdaj v otroštvu željo voziti kakšno zahtevnejše letalo – npr. potniško ali pa reaktivno?
Začel sem kot jadralni pilot, pozneje sem dodal še dovoljenje za motornega pilota, pred nekaj leti pa še izpit za pilota ultralahkega letala. Večjih ambicij na tem področju ni.

Če se na koncu še malo ustaviva pri vašem zdravju. Uspešno ste preboleli raka in zanima me, zakaj mora biti pri ljudeh prav bolezen tista, ki jih spodbudi, da začnejo razmišljati drugače? Kje je po vašem mnenju vzrok za to?
Dokler ne čutimo bolečine ali drugih težav, se nam zdi, da je vse v redu. Preprosto smo na zdravje premalo pozorni. Jaz vsekakor svetujem preventivo. To je tudi najceneje. Tudi raka se da pozdraviti, še bolje pa je, da se mu izognemo.