Kot je zapisano v zahtevi za ustanovitev komisije, je namen parlamentarne preiskave ugotoviti, "po čigavem naročilu in po kakšni metodologiji sta bili izvedeni štetji izbrisanih v letih 2003 in 2009 in zakaj je prišlo do bistvenih razlik v številu oseb". Leta 2003 je namreč po podatkih ministrstva za notranje zadeve uradno število državljanov SFRJ, ki jih je ministrstvo za notranje zadeve v začetku 90. let zaradi neurejenega statusa iz registra prebivalstva s stalnim prebivališčem preneslo v evidenco tujcev brez urejenega statusa, znašalo 18.305, medtem ko je v obdobju ministrovanja Katarine Kresal ta številka narasla na 25.671.

Tudi zato je, kot je zapisano v gradivu, namen preiskave ugotoviti, ali je bil uradno objavljeni izid štetja izbrisanih leta 2003 "prirejen političnim potrebam takratne oblasti ali pa je bil prirejen uradno objavljeni izid štetja izbrisanih leta 2009 oziroma ali sta bila odvisno od vsakokratnih političnih interesov nosilcev javnih funkcij prirejena oba izida".

Kresalova se komisije ne boji
Prvopodpisani pod zahtevo za komisijo Jože Tanko (SDS) je na novinarski konferenci 23. marca izrazil prepričanje, da je komisija potrebna zato, ker se pojavlja sum, da so se pri postopkih, povezanih z izbrisanimi, "zgodila tudi koruptivna dejanja". Zanje je po njegovem odgovoren "ali nekdanji notranji minister Rado Bohinc ali sedanja ministrica Katarina Kresal, lahko pa tudi oba".

Notranja ministrica Katarina Kresal je isti dan v Radovljici povedala, da se parlamentarne preiskave ne boji. Vse, kar po njenem na ministrstvu delajo, je namreč po njenem zakonito. Bi pa bilo po njenih besedah "za premisliti o ustanovitvi preiskovalne komisije, ki bi preiskovala, kdo je vsa ta leta tako uspešno zavlačeval z rešitvijo tega žalostnega pravnega problema izbrisanih".