“Na Krasu si počasi, a vztrajno žagamo vejo, na kateri sedimo; vejo, ki je odvisna od ohranjanja kulturne dediščine, naravnih vrednot in nacionalne identitete, ki je prav tako ogrožena,” je na petkovem posvetu o zavarovanju Krasa dejal arhitekt Ljubo Lah in se zavzel za vnovično oživitev ideje regijskega parka.

Nezaželena spalna naselja
“Včasih so Kraševci oblikovali kulturno krajino, vsak kamen na Krasu so zložili v zid. Ali bomo zdaj vse zbuldožirali in bo čez tri tisoč let vsa pokrajina takšna?” se ob rastoči obrtni coni pri Divači sprašuje geograf Andrej Mihevc z Inštituta za raziskovanje krasa.

Marjeta Keršič Svetel z višje šole za turizem v Ljubljani pa dodaja: “V razvitem svetu sta zelo nezaželeni dve vrsti gradenj: industrijske cone, ki sicer prinesejo denar, a zelo poslabšajo kakovost življenja, in spalna naselja, saj pomenijo ogromne stroške za socialne storitve.”

Na Krasu se zaradi interesov lastnikov kapitala že dogaja oboje, apetiti pa so še večji. Lastniki kapitala, kot opozarja Lah, želijo z denarjem premamiti tako lastnike zemljišč kot lokalne oblasti, saj so v njihovih rokah spremembe prostorskih načrtov, čeprav ne bi smele biti.