"Kot smo napovedali, se bo skušalo predlog najprej omalovaževati, potem mu nasprotovati, ko bo položaj pokazal, da so spremembe nujne, pa bodo začeli govoriti, kako so predlog dali oni," je dejal predsednik SDS Janez Janša in dodal, da se to delno že dogaja. Podpore za predlagane spremembe ustave Janša v parlamentu v tem trenutku ne vidi, kdaj se bo to spremenilo, pa je po njegovem odvisno predvsem od vladne koalicije. "Če bodo delali tako kot do zdaj, bo ta podpora nastopila kmalu," je dejal.

Iz sedanje krize sta možni dve poti, institucionalna in ulična. "Predloge ustavnih sprememb, ki smo jih dali, smo dali ravno zato, da ne bi prišlo do reševanja na ulici," je dejal.

"V Sloveniji že dlje časa vprašanja o večjih spremembah ustave"

Janša je na sobotnem kongresu SDS predstavil predlog desetih ustavnih sprememb, ki jih bo stranka predlagala, če v DZ zbere dovolj glasov. Med spremembami je med drugim izpostavil ustavne spremembe za reformo sodstva, s katerimi bodo premislili dosmrtni mandat sodnikov. Po njegovem je treba z ustavo zaščititi tudi referendumske odločitve ljudstva, preprečiti možnost oblikovanja spolitizirane sestave ustavnega sodišča in povečati učinkovitost delovanja izvršilne oblasti tako, da bi mandatarja imenoval predsednik republike.

Reševanje stanja v državi preko sprememb ustave se mu zdi tudi sicer najbolj logično. "Dokler stvari tečejo, se potreba po institucionalnih spremembah ne zdi ključna. Kriza pa ponavadi tiste, ki niso naklonjeni spremembam ali nočejo gledati naprej, prisili k reformi. In Slovenija je zdaj stopila v ta čas," je dejal in dodal, da so spremembe neizbežne, sicer bo Slovenija država, ki bo v krizi najbolj prizadeta.

Predlog zgolj propagandno govorjenje
Predlog desetih ustavnih sprememb je zgolj propagandno govorjenje nekoga, ki o ustavi nima pojma, kar je že velikokrat dokazal, predvsem pa je niti malo ne spoštuje, je dejal nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic.

Krivic meni, da lahko drobnim popravkom, "tudi če jih je deset in tudi če bi bili sprejemljivi in sprejeti, reče druga republika samo nekdo, ki se mu o ustavnopravni ureditvi republik tako rekoč niti ne sanja".

Ustavne spremembe glede vej oblasti nesprejemljive
Ustavne spremembe v zvezi z vlado, parlamentom in sodstvom so po besedah dekana Pravne fakultete v Ljubljani Rajka Pirnata nesprejemljive. Spremembe pomenijo slabitev, je poudaril. "Vlado, ki jo je lažje imenovati, je seveda tudi lažje razrešiti, izglasovati nezaupnico in karkoli podobnega," je pojasnil dekan. Nekatere druge predloge pa Pirnat podpira. Poimenovanje ulice po Titu je po njegovem dajanje priznanja, ki ga ta ne zasluži.