Ustavno sodišče je na seji 10. oktobra presodilo, da člena zakona o sodiščih, ki določa imenovanje predsednikov sodišč, ni v neskladju s slovensko ustavo. Sodišče pojasnjuje, da ima minister za pravosodje pravico, da med enim ali več kandidati, ki jih predlaga v imenovanje sodni svet, izbere enega izmed njih ali da ne imenuje nobenega izmed predlaganih kandidatov. Določba zakona o sodiščih, po kateri predsednike sodišč na predlog sodnega sveta imenuje minister, ni v neskladju z načelom delitve oblasti.

Glede Zalarjevih očitkov o neustavnosti dela zakona o pravdnem postopku, ki se nanaša na upravni spor s pravico do javnega izrekanja sodb, ustavno sodišče meni, da niso utemeljeni. Po mnenju ustavnega sodišča Zalar izhaja iz zmotne predpostavke, da je javnost izrekanja sodb zagotovljena le z ustnim izrekom sodbe. "Pravica do javnega izrekanja sodb zagotavlja javnost izreka sodbe, ne pa nujno tudi ustne razglasitve sodbe," poudarja sodišče.

Obravnavani zakoni niso v nasprotju z ustavo. © BOBO

Je pa ustavno sodišče pritrdilo Zalarjevemu mnenju, da mu je bila s sodbo vrhovnega sodišča iz marca 2006 kršena pravica do nepristranskega sojenja. To pravico mu je vrhovno sodišče kršilo, ker ni izločilo vrhovnega sodnika Vasilija Poliča , s katerim naj bi bil Zalar v sporu. Hkrati je sodišče zavrglo Zalarjevo ustavno pritožbo zoper omenjeno sodbo v delu, v katerem se ta nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Zalar: Zadeva še ni končana
Zalar je v komentarju odločitve ustavnega sodišča ocenil, da odločba ustavnega sodišča "prižiga zeleno luč za sproščeno politično kadrovanje v sodstvu ". Zalar je izpostavil odklonilno ločeno mnenje ustavnega sodnika Zvonka Fišerja , ki pravi, da "imamo trenutno v Sloveniji na področju imenovanja predsednikov sodišč stanje, ki ni ne tič ne miš ". S tem mnenjem se Zalar popolnoma strinja.

Nekdanji predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča, ki se sklicuje na 18 let delovnih izkušenj z delom na sodišču, napoveduje, da zadeva ni končana. Opozarja na še odprt postopek na upravnem sodišču, ki je čakalo na odločitev ustavnega sodišča. Tja je vložil pritožbo zaradi "očitne diskriminacije ", ki naj bi jo nad njim izvajal minister za pravosodje Lovro Šturm .

Šturm današnjo Zalarjevo izjavo v zvezi z odločitvijo ustavnega sodišča ocenjuje kot neprimerno. "Nekdanji predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani z njo ruši ugled sodne veje oblasti, ki ji kot sodnik tudi sam pripada," so sporočili z ministrstva.

Kot je znano, je sodni svet na seji 9. septembra 2005 odločil, da bo ministru za pravosodje Lovru Šturmu predlagal, naj za predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani imenuje dotedanjega predsednika tega sodišča Aleša Zalarja, kar pa je Šturm 16. novembra 2005 zavrnil. Svojo odločitev je pojasnil z besedami, da kot minister za pravosodje nosi odgovornost za to, da sodišča vodijo predsedniki, ki bodo odpravili sodne zaostanke in s tem pripomogli k bolj pravičnemu sojenju. Kandidat za predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Aleš Zalar pa nima izkušenj na tem področju, je dejal Šturm.

Zalar je zaradi tega sprožil upravni spor, pritožil pa se je tudi na ustavno sodišče, in sicer na ministrovo odločitev.