Novoodkrita Rydbergova molekula nastane, ker je v enem od dveh atomov v molekuli elektron zelo oddaljen od jedra. To molekulo so naredili iz dveh atomov rubidija – eden od njiju je Rydbergov atom, medtem ko je drugi "normalen" atom.

Že leta 1934 je fizik in nobelovec Enrico Fermi napovedal, da bi atom in elektron, če bi ga atom uspel "najti", lahko medsebojno vplivala eden na drugega. "A Fermi si nikoli ni predstavljal, da v tem procesu lahko nastajajo molekule," je povedal teoretični fizik z Univerze v Koloradu Chris Greene, ki je prvi napovedal mogoč obstoj Rydbergovih molekul. "Že v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja smo videli potencial za obstoj silničnega polja med Rydbergovim in navadnim atomom, šele zdaj pa smo sistem lahko ohladili dovolj, da lahko te molekule tudi ustvarimo."

V pravem trenutku na pravem mestu
"Jedra atomov morajo biti na točno določeni razdalji med seboj, da se lahko elektroni najdejo med seboj in vplivajo eden na drugega. Pri tem procesu uporabimo zelo hladen oblak rubidija – ko ga hladite, se razdalja med atomi v plinu zmanjša," je povedala Vera Bendkowsky z Univerze v Stuttgartu, ki je vodila raziskavo.

Pri temperaturi, ki je blizu absolutni ničli (-273 stopinj Celzija), ta natančno določena razdalja znaša okoli 100 nm (1nm je ena milijoninka milimetra).

"Rydbergov elektron je podoben ovčarskemu psu, ki čredo drži skupaj tako, da se giblje okoli nje in vse, ki se gibljejo stran od nje, poriva nazaj proti centru," je še povedal Greene.