"Dejansko stanje na terenu je skrb vzbujajoče," je o raziskavi, ki jo je opravil Grm Novo mesto, center biotehnike in turizma, povedala Jožica Povše, svetovalka na razvojnem centru. Dodaja, da ozemlje, ki je deklarirano kot izvorno za raso kranjska čebela, ne sme imeti tako velikega deleža rasno neustreznih čebel.

Skokovit porast rasno neustreznih

Na Grmu Novo mestu, centru biotehnike in turizma, kjer so opravili raziskavo o čistosti pasme kranjske čebele, so letos prišli do presenetljivih ugotovitev. Medtem ko je bilo prejšnja leta odstopanje od čistosti rase na primer 1,3 ali še lani 2,2 odstotka, je to letos naraslo na 11,5 odstotka. Na 28 lokacijah jugovzhodne Slovenije (Dolenjska, Bela krajina in kočevsko-ribniško območje) so testirali 758 čebel, od katerih jih 87 ni ustrezalo merilom za kranjsko čebelo. Rezultati se v vseh delih regije niso bistveno razlikovali. Po uradnih podatkih je sicer na tem območju 16.427 čebeljih družin in 756 čebelarjev, po neuradnih pa še vsaj za 20 odstotkov več.

Reševalni načrt
Da bi izboljšali stanje rasne čistosti, so na centru biotehnike in turizma pripravili izvedbeni načrt Priprava tehnoloških osnov za postavitev vzrejališč. "Na območju jugovzhodne Slovenije je poleg rodovniškega vzrejališča Rog Ponikve treba ustanoviti še vsaj eno vzrejališče rodovniških matic, na katerem bo potekala rodovniška reja z umetnim osemenjevanjem matic," pove Povšetova. Drugi ukrep pa je testna postaja za vrednotenje lastnosti čebel. Čeprav zakonodaja predvideva ustanovitev testnih postaj, teh v Sloveniji še ni. "Če želimo, da bo ta testna postaja imela smisel, mora vključevati vsaj tristo čebeljih družin, zgoščenih na nekem prostoru. Zanjo so zelo zainteresirani belokranjski čebelarji," pravi Povšetova, ki meni, da bi s tem projektom lahko kandidirali tudi za evropska sredstva v okviru projekta Leader.

Konzorcij za lažje trženje
Povšetova, ki v čebelarstvu vidi razvojni potencial regije, je po razgovorih in delavnicah, ki so jih na razvojnem centru pripravili za čebelarje, dobila vtis, da se zelo neradi povezujejo med sabo: "Je veliko različnih čebelarskih lobijev, od inštituta do raznih društev, drug drugemu konkurirajo in znižujejo ceno." Meni, da bi bila rešitev zanje oblikovanje konzorcija čebelarjev, najprej na jugovzhodnem koncu Slovenije, potem pa bi lahko prerasel še na širše območje: "Tako bi med drugim nekako poenotili tudi cene, saj nekateri čebelarji delajo celo v svojo škodo." Konzorcij in regijska polnilnica medu, o kateri razmišljajo, bi se po mnenju Povšetove lepo ujela s pred kratkim predstavljenim enotnim kozarcem za slovenski med.