Število učencev, ki se je v tem šolskem letu  izobraževalo doma, se je glede na obdobje pred dvema letoma, več kot podvojilo. V šolskem letu 2018/19 se je doma šolalo 332 učencev, leto kasneje 392 osnovnošolcev, v šolskem letu 2020/2021 pa že 687.

Porast števila izobraževanj na domu povezana s protikoronskimi ukrepi

Porast števila učencev, ki se šolajo od doma, je povezan tudi z ukrepi, ki jih morajo učenci spoštovati med poukom. Nošnja maske je bila sprva obvezna samo v skupnih prostorih, ko so se učenci in dijaki spomladi spet vrnili v šole, pa je nošnja mask postala obvezna tudi med poukom. V zadnji triadi OŠ je uvedeno tudi poskusno samotestiranje, ki pa je prostovoljno. 

Utemeljitev ni potrebna

Šolanje od doma se je s prvimi štirimi učenci formalno začelo leta 2004. "Gre za pravico staršev, ki morajo šolo o nameravanem izobraževanju na domu pisno obvestiti najkasneje do začetka šolskega leta. Med šolskim letom se ni mogoče odločiti za izobraževanje na domu," pojasnjujejo na ministrstvu za izobraževanje. Otrok, ki se šola na domu, mora biti vpisan v osnovno šolo v svojem okolišu. Zakon ne zahteva, da bi morali starši utemeljiti razloge, zaradi katerih uveljavljajo to pravico.

Kvalifikacije za izobraževanje otroka niso potrebne

Zakon ne določa kvalifikacij, ki jih mora imeti oseba, ki otroka izobražuje na domu. Na domu torej otroka lahko izobražuje kdor koli, večinoma pa to počnejo starši. Nekateri otroci obiskujejo zasebne šole, ki jih ministrstvo ni uvrstilo v razvid zasebnih šol, torej nimajo priznanega izvajanja javno veljavnega programa, zato se štejejo kot učenci, ki se izobražujejo doma.  

Preverjanje znanja le iz osnovnih vsebin

"Z izobraževanjem na domu mora učenec pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavlja program javne šole," poudarjajo na ministrstvu. Vendar pa učenci, ki se šolajo od doma, ne opravljajo izpitov iz vseh predmetov pri katerih ocene dobijo tisti, ki se šolajo v šoli. V prvi triadi komisija šole, na katero je učenec vpisan, preverja znanje iz matematike in slovenščine oziroma v narodno mešanih šolah, iz jezika, v katerem poteka pouk. 

Od 4. do 6. razreda se preverja znanje iz slovenščine, matematike in prvega tujega jezika. 
Od 7. do 9. razreda pa se preverja znanje iz slovenščine, matematike, prvega tujega jezika, zgodovine, domovinske in državljanske kulture in etike, športa, vsaj enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta ter vsaj enega predmeta s področja umetnosti. 

"Podatkov, kako uspešni so otroci, ki se šolajo na domu, na MIZŠ ne zbiramo," pravijo na ministrstvu.

Učitelji kritični, spremembe nobene

Prav ocenjevanje znanja zgolj iz osnovnih predmetov je bilo v anketi, ki jo je ministrstvo leta 2015 izvedlo med strokovnimi delavci na šolah, deležno največjih kritik. Znanja pri družboslovnih in naravoslovnih predmetih, likovnih in športnih sposobnosti v prvi triadi ne ugotavlja nihče.

V anketi so bili zelo kritični tudi do načina preverjanja znanja. Preverjanje znanja za učence, ki se izobražujejo na domu, poteka le  ob koncu šolskega leta. Na ministrstvu so takrat napovedali spremembe, ki bi šle v smeri dopolnitve zakona za večjo fleksibilnost predvsem pri preverjanju in ocenjevanju znanja učencev, ki se izobražujejo na domu, vendar zgodilo se ni nič.  

Zakon določa le eno omejitev

"Osnovna šola po veljavni zakonodaji ne more učencu zavrniti pravice do izobraževanja na domu. Pravico pa zakon omejuje  v primeru, ko učenec preverjanja znanja ob koncu šolskega leta ne opravi uspešno," pravijo na ministrstvu.  Če učenec ne doseže standarda znanja za posamezni razred, ima pravico do ponovnega preverjanja znanja pred začetkom naslednjega šolskega leta. 
Če učenec ponovnega preverjanja znanja ne opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati  izobraževanje v javni ali zasebni osnovni šoli. Če učenec 9. razreda ponovnega preverjanja ne upravi uspešno, lahko 9. razred ponavlja ali opravlja popravni izpit.