V dobrem mesecu, odkar se od študentskega dela plačuje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so prvi študenti na ta račun že pridobili tudi pokojninsko dobo. Ker se zavarovalna doba ugotavlja sorazmerno s plačanim deležem prispevkov od najnižje osnove (letos ta znaša 54 odstotkov poprečne mesečne plače, kar je 822,52 evra), pa je študent v primeru, da vplača več ali manj upravičen do sorazmernega deleža.

V enem mesecu do dveh mesecev pokojninske dobe

Torej v primeru, da študent zasluži 822,52 evra in od tega v pokojninsko blagajno vplača 15,5 odstotka zneska, bo ta upravičen do enega meseca pokojninske dobe. Če v enem mesecu zasluži več, bo na ta račun upravičen do več pokojninske dobe. A zakon o pokojninskem zavarovanju določa, da se vsakemu posamezniku v enem koledarskem letu, prizna največ 12 mesecev zavarovalne dobe za posamezno koledarsko leto. Torej četudi bi - teoretično - na ta račun študent vplačal višji znesek v pokojninsko blagajno se ta ne bo upošteval, se pa bodo upoštevala manjša vplačila, tako da si bodo študenti lahko v enem letu z manjšimi zaslužki pridelali le nekaj dni pokojninske dobe.

Kakšna bo potem pokojnina?

V primeru, da posameznik v koledarskem letu ne vplača dovolj prispevkov, da bi se mu priznalo pol leta pokojninske dobe, ta ne bo štela pri izračunu za višino pokojnine."Če so bili v posameznem koledarskem letu prispevki od osnov plačani za krajše obdobje, kot je določeno v prejšnjem odstavku, ali če obvezno zavarovanje sploh ni obstajalo oziroma če podatkov o osnovah ni mogoče pridobiti, se tako leto pri izračunu pokojninske osnove preskoči," izpostavljajo na ministrstvu za delo in nadaljujejo, da se pri izračunu pokojnine upošteva osnove iz katerihkoli zaporednih 24 let, ki so za zavarovanca najugodnejši.